Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sajen (195)



  1.      sajênec  -nca m (é) zastar. sadika: posaditi sajence
  2.      sajeníca  -e ž (í) zastar. sadika: sajenice so že odgnale; drevesne sajenice
  3.      sájenje  -a s (á) glagolnik od sajiti: slabo izgorevanje povečuje sajenje
  4.      sajênje  -a s (é) glagolnik od saditi: sajenje krompirja; sajenje sadik; čas za sajenje / sajenje v vrste
  5.      sajênka  -e ž (é) zastar. sadika: gojiti sajenke v toplih gredah / zeljne sajenke
  6.      nasajênost  -i ž (é) pog. nerazpoloženost, razdražljivost: te besede je izrekel brez nasajenosti / v nasajenosti ji je marsikaj izrekel
  7.      presajênka  -e ž (é) agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine
  8.      razposajèn  -êna -o prid. ( é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi
  9.      razposajênček  -čka m (é) ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je
  10.      razposajênec  -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec
  11.      razposajênka  -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka
  12.      razposajênost  -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja
  13.      amerikánec  -nca m () pog. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
  14.      angúrija  -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
  15.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  16.      botíti  -ím nedov. ( í) agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
  17.      búrka  -e ž () 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju
  18.      burlésken  -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost
  19.      buršikózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje
  20.      cvetóvje  -a s (ọ̑) star. rože, cvetlice: v gredici je zasajeno razno cvetovje
  21.      črédica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok
  22.      črnína  -e ž (í) 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini
  23.      dečáški  -a -o (á) pridevnik od dečak: dečaška razposajenost; dečaške sanje
  24.      diréktor 2 -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja // vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja
  25.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke

1 26 51 76 101 126 151 176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA