Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sadež (134)

1.      sádež  -a m (ȃ) užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje ◊ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo ♪
2.      sádežen  -žna -o (ȃ) pridevnik od sadež: sadežna lupina ♪
3.      amigdalín  -a m (ȋ) kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov ♪
4.      avokádo  -a m (ȃ) tropski sadež hruškaste oblike: jesti avokado ♪
5.      banána  -e ž (ȃ) 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev // slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik ♪
6.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
7.      bergamóten  -tna -o prid. (ọ̑) kozm., v zvezi bergamotno olje dišeče olje iz južnega sadeža, sorodnega limoni: dišave iz bergamotnega olja ♪
8.      brezseménka  -e ž (ẹ̑) agr. sadež brez semena, semen: buča brezsemenka ♪
9.      cvetónka  -e ž (ọ́) nar. zahodno smokvin sadež, ki dozori v zgodnjem poletju: češnje še niso povsem obrane, pa že dozorevajo cvetonke ♪
10.      črníca  -e ž (í) 1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica 2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice // nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice 3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice ◊ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula ♪
11.      drobníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz ♪
12.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
13.      gnilôba  -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba ♪
14.      golénec  in golênec -nca m (ẹ́; é) nar. gorenjsko nezrel sadež: v košari je imela same golence ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; golec ♪
15.      goloróč  prisl. (ọ̑) nar. z golimi rokami: Da bi sadežev ne poškodovali z motikami, so rili goloroč po zemlji (Prežihov) ♪
16.      gomóljnat  in gomôljnat -a -o prid. (ọ̑; ȏ) gomoljast: gomoljnat sadež ♪
17.      gózden  in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih ◊ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš ♪
18.      grapefruit  -a [gré(j)pfrút] m (ẹ̑-ȗ) južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče, grenivka: jesti grapefruit; rumen, velik grapefruit / gojiti grapefruit ♪
19.      grenívka  -e ž (ȋ) južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče; grapefruit ♪
20.      grínta  -e ž (ȋ) 1. nar. krasta: grinta se je pri umivanju odluščila; na glavi ima grinte // mn. garje: nalezel se je grint; grinte pri ovcah 2. krasti podobna tvorba na rastlini ali sadežu: grinte na deblu; letošnje sadje je polno grint 3. slabš. bolehen, slaboten človek: še vedno je taka grinta kot pred leti / kot psovka pusti nas na miru, grinta zoprna ♪
21.      grízlica  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera: borova, češnjeva grizlica ♪
22.      izkoščíčiti  -im dov. (í ȋ) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice izkoščíčen -a -o: izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje ♪
23.      izpahníti  in izpáhniti -em, tudi izpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil 2. redko potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila 3. redko izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice // knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah izpáhnjen -a -o: naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči; prim. spahniti se ♪
24.      izpehávati  -am [pǝh] nedov. (ȃ) redko izločati, odstranjevati (iz sadežev): izpehavati koščice iz sliv izpehávati se delati se, pojavljati se: na vsaki vejici se izpehavajo drobne bunčice ♪
25.      jéder  in jêder -dra -o prid. (ẹ́; é) knjiž. 1. čvrst, krepek: jedri boki; jedre prsi / jeder fant; zdrava jedra dekleta / jeder sadež ♦ les. jeder les 2. nazoren, sočen: jeder jezik / jedri izrazi ♪

1 26 51 76 101 126