Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sablja (110)

1.      sáblja  -e ž (ȃ) 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja 2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne // dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja ● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se ◊ agr. nož za razrezovanje grud ♪
2.      sabljáč  -a m (á) kdor goji sabljanje: sabljači, boksarji in tekači ♪
3.      sabljáčica  -e ž (á) ženska oblika od sabljač: bila je spretna sabljačica ♪
4.      sabljánje  -a s (ȃ) glagolnik od sabljati: učiti se sabljanja; svetovno prvenstvo v sabljanju / besedno sabljanje ♪
5.      sábljar  tudi sabljár -ja m (ȃ; á) nekdaj izdelovalec sabelj: sabljarji in mečarji ♪
6.      sábljarica  -e ž (ȃ) zool. roparski delfin, dolg do 9 m, Orcinus orca ♪
7.      sábljarka  -e ž (ȃ) zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus ♪
8.      sábljast  -a -o prid. (ȃ) podoben sablji: sabljasti listi; krive, sabljaste veje / imel je sabljaste noge ♦ vet. sabljasti rep psa; sabljasta stoja stoja pri živalih, zlasti kravah, z zelo upognjenim skočnim sklepom zadnjih nog ♪
9.      sabljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje ♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju ♪
10.      sabljáti  -ám nedov. (á ȃ) dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli sabljáti se nekdaj bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami ♪
11.      sabljávka  -e ž (ȃ) ženska, ki goji sabljanje: tekmovanje sabljavk ♪
12.      onesposábljati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: onesposabljati ljudi za delo; strah človeka onesposablja za pametno presojanje ♪
13.      posabljáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti: v boju so posabljali vse sovražne vojake / posabljati glave ♪
14.      usposábljanje  -a s (á) glagolnik od usposabljati: izobraževanje in usposabljanje nanovo sprejetih delavcev / poklicno, strokovno usposabljanje / usposabljanje športnikov za premagovanje velikih naporov ♪
15.      usposábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da je kdo sposoben opravljati določeno delo: usposabljati delavce; usposabljati se ob delu / usposabljati koga za mehanika; poklicno, vojaško usposabljati // delati, da je kdo sposoben za kaj sploh: usposabljati duševno, telesno prizadete za normalno življenje / s treniranjem usposabljati konje za premagovanje večjih naporov 2. publ. delati, da je kaj uporabno, primerno za to, čemur je namenjeno: delavci usposabljajo vodovodno napeljavo / usposabljati hišo za bivanje ● publ. noge in rep usposabljajo vidro za plavanje ji omogočajo plavanje usposabljajóč -a -e: za poklic se usposabljajoči učenci ♪
16.      baráž  -a m (ȃ) šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž ♪
17.      borílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu ♪
18.      borílen  -lna -o prid. (ȋ) šport. nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje: borilni športi; borilne vaje ♪
19.      borílnica  -e ž (ȋ) knjiž. prostor za vaje v sabljanju, boksu, rokoborbi: mnogo časa je prebil v borilnici ♪
20.      boríšče  -a s (í) 1. tekmovalni prostor za boks, rokoborbo, sabljanje: boksarsko borišče; navijači okrog borišča 2. star. bojišče: mnogo jih je padlo na borišču ♪
21.      borjênje  -a s (é) 1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje 2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja; meči za borjenje ♪
22.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
23.      damaščánka  -e ž (ȃ) nekdaj zakrivljena sablja iz damaščanskega jekla: vihteti damaščanko; sablja damaščanka ♪
24.      damaščánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Damask: damaščansko jeklo / damaščanska sablja damaščanka ♪
25.      debíl  -a m (ȋ) med. debilen človek: usposabljati debile za delo ♪

1 26 51 76 101