Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rumenokljun (6)

1.      rumenokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima rumen kljun: rumenokljun kos ● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni ♪
2.      rumenokljúnec  -nca m (ȗ) ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim ♪
3.      létavec  -vca m (ẹ́) ekspr., redko fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov: ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med dečkom in možem (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
4.      rumeno... ¹ prvi del zloženk nanašajoč se na rumen: rumenokljun, rumenokožec, rumenopolt ♪
5.      zlatokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. rumenokljun: zlatokljun kos ♪
6.      žoltokljún  -a -o [u̯t] prid. (ȗ) star. rumenokljun: žoltokljun ptič ● star. žoltokljun fant mlad, neizkušen ♪