Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ruka (15)


  1.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca ♪
  2.      rukalíšče  -a s (í) lov. kraj, prostor, kjer jelen ruka: ko se zdani, se jelen umakne z rukališča ♪
  3.      rúkanje  -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov ♪
  4.      rúkati 1 -am nedov. (ū ȗ) nižje pog. suvati: kar naprej ruka sošolca ∙ nižje pog. avtomobil, voz na taki cesti zelo ruka zaradi jam, kamenja na cesti sunkovito stresa, premetava ♪
  5.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni ♪
  6.      rúkati  -am in rúčem nedov. (ū) nar. dolenjsko mukati: krava zateglo ruka ♪
  7.      prúka  -e ž (ú) 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko ♪
  8.      razrúkati  -am dov. (ū ȗ) nižje pog. razmajati: potres je razrukal hišo razrúkan -a -o: razrukani zidovi ♪
  9.      zarúkan  -a -o prid. (ȗ) nižje pog. zabit, neumen: ker je zarukan, je lažem verjel / kot psovka tepec zarukani ♪
  10.      zarúkanec  -nca m (ȗ) nižje pog. zabit, neumen človek: imeli so ga za zarukanca ♪
  11.      zarúkanost  -i ž (ȗ) nižje pog. zabitost, neumnost: njegova zarukanost presega vse meje ♪
  12.      zarúkati  -am dov. (ū) lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom: jelen je zarukal // s trobljenjem na rog privabiti jelena: lovci v gozdu so zarukali ♪
  13.      bečáti  -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
  14.      jêlen  -éna m (é ẹ́) 1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo; čreda, sledovi jelenov; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove // samec te živali: ustreliti jelena; jelen in košuta; dirja kot jelen 2. nar. rjavkasto siv vol, rjavec: sivec in jelen ◊ lov. jelen beči, ruka; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; šport. streljanje na bežečega jelena streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo ♪
  15.      rúk  -a m (ȗ) glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruk ♦ lov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA