Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rubin (8)

1.      rubín  -a m (ȋ) drag kamen rdeče barve: prstan z rubinom; njene ustnice so bile kakor rubin ♪
2.      rubínast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz rubinov, z rubini: rubinast prstan; rubinasta ogrlica 2. po barvi podoben rubinu: natočila mu je kozarec rubinastega vina / rubinasta barva rubínasto prisl.: rubinasto se iskriti; rubinasto rdeč ♪
3.      rubínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit ♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu ♪
4.      kerubín  -a m (ȋ) rel. kerub: kerubini in serafini ♪
5.      kerubínski  -a -o (ȋ) pridevnik od kerubin: kerubinske pesmi ♪
6.      pŕstan  -a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih ◊ arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje ♪
7.      serafín  -a m (ȋ) rel. seraf: serafini in kerubini ♪
8.      vdelováti  -újem nedov. (á ȗ) redko vdelavati: vdelovati rubin v prstan ♪