Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rti (176-200)
- partikularístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na partikularizem: partikularistične težnje / partikularistična podjetja ♪
- partikularízem -zma m (ȋ) nav. slabš. težnja po uveljavljanju določenega ozemlja v okviru države, po osamosvojitvi, odcepitvi: boriti se proti partikularizmu; partikularizem v gospodarstvu / deželni stanovi so bili nosilci pokrajinskega partikularizma ♪
- partitíven in pártitiven -vna -o prid. (ȋ; ȃ) knjiž. delen: partitivna krivda ♦ lingv. partitivni genitiv delni rodilnik; mat. partitivna množica delna množica ♪
- partitúra -e ž (ȗ) muz. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku: brati partituro; orkestralna partitura; partitura koncerta za klavir in orkester ♪
- partitúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na partituro: partiturne note / partiturna igra ♪
- partizán -a m (ȃ) udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: postati partizan; borben, pogumen partizan; na grob padlih partizanov so položili cvetje; ujeti partizani niso nič izdali / telesnovzgojno društvo Partizan // mn. partizanska vojska: partizani so osvobodili mesto; vsa vas je pomagala partizanom / iti k partizanom, v partizane; pri partizanih je bil štiri leta; imela je tri sinove v partizanih // udeleženec narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, sovjetski, vietnamski partizani ♪
- partizána -e ž (ȃ) nekdaj orožje v obliki sulice z dvoreznim rezilom in stranskimi ušesi pod ostjo: straže so bile oborožene s helebardami in partizanami ♪
- partizánček -čka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od partizan: partizančki so se pogumno bojevali ♪
- partizániti -im nedov. (á ȃ) publ. biti partizan, bojevati se kot partizan: obiskal je kraje, kjer je partizanil med vojno ♪
- partizánjenje -a s (á) glagolnik od partizaniti: po treh letih partizanjenja se je vrnil v osvobojeno mesto ♪
- partizánka -e ž (ȃ) 1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: pogumna partizanka; partizanke in ilegalke 2. med narodnoosvobodilnim bojem vojaška kapa: dobil je novo partizanko ♪
- partizánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na partizane: partizanski napad; partizanske akcije; partizanske enote so napadle okupatorja / partizansko gibanje se je čedalje bolj širilo / partizanske delavnice; na osvobojenem ozemlju so ustanovili partizansko radijsko postajo; partizansko gledališče / partizanski kurir, zdravnik; partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju; partizanske pesmi; partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; partizansko ime ime, ki ga je dobil, imel v partizanih / Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije; Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945 ∙ ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi ♦ šport. partizanski marš tek na razdaljo 20 do 35 km; voj. partizansko bojevanje bojevanje v sovražnikovem zaledju, za katero so značilni nenadni napadi in izogibanje frontalnim spopadom; prisl.: bojevati se po partizansko ♪
- partizánstvo -a s (ȃ) 1. partizansko gibanje: partizanstvo se je širilo po vsej državi; začetki partizanstva 2. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: spomnil se je svojega partizanstva ● ekspr. vse partizanstvo je poznalo pogumnega kurirja vsi partizani ♪
- partizánščina -e ž (ȃ) žarg. življenje med partizani, bojevanje pri partizanih: oče je otrokom pripovedoval o svoji partizanščini ♪
- pervertírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran ♪
- podrtíca -e ž (í) gozd. od vetra ali snega podrto drevo: bukova podrtica ♪
- podrtíja -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije ♪
- podrtína -e ž (í) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: odšel je proti svoji podrtini; živijo v podrtini / hiša je postala prava podrtina // star. razvalina: ob cesti stoji podrtina; grajska podrtina / umrl je pod podrtinami ruševinami 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: še vedno je taka podrtina ◊ gozd. od vetra ali snega podrto drevo ♪
- pofrtíčiti se -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil ♪
- popartíst -a m (ȋ) predstavnik poparta: dognanja popartistov ♪
- pórtič -a m (ọ̑) manjšalnica od port: ladja je pristala v portiču ♪
- portiêra -e ž (ȇ) zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo ♪
- pórtik -a m (ọ̄) um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve ♪
- portír -ja m (í) star. vratar: vprašati portirja / nočni portir ♪
- portírnica -e ž (ȋ) star. vratarnica: nikogar ni bilo v portirnici ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276