Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rte (859-883)


  1.      privábljanje  -a s (á) glagolnik od privabljati: privabljanje turistov / privabljanje rib / najustreznejša oblika za privabljanje občinstva na koncerte ♪
  2.      privezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom // z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim // z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik 2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali ● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati ♪
  3.      privíjati  -am nedov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo 2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene 4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal privijajóč -a -e: jokala je, privijajoč otroka k sebi ♪
  4.      privíti  -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči 2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke 4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril ● oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov privíti se ekspr. vijugajoč se priti: po ulici se je privil sprevod / iz dimnika se je privil dim privít -a -o: privita žarnica; vijaki so dobro priviti ♪
  5.      privoščíti  in privóščiti -im dov. in nedov. (ȋ ọ́) 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela // imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega 2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi / privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja ● ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku privoščíti si in privóščiti si ekspr. 1. upati si, drzniti si storiti kaj; dovoliti si: privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči; ne sme si privoščiti škandala ∙ ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni 2. ponorčevati se, pošaliti se iz koga: spet si ga je privoščil; v časopisu so si jih neokusno privoščili / privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami ♪
  6.      prógati  -am nedov. (ọ̄) knjiž., redko delati proge, črte: sončni žarki so progali gozd ♪
  7.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
  8.      projékcija  -e ž (ẹ́) 1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske ravnine s koto; poševna projekcija pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; pravokotna projekcija / prostorska, svetlobna projekcija 2. prenašanje slik, fotografij, filmov z optično pripravo na (projekcijsko) platno, steno: pripovedovanje je poživil s projekcijo diapozitivov; priprava za projekcijo iz knjig / ogledal si je popoldansko projekcijo novega filma; po projekciji so se predstavili nekateri ustvarjalci filma 3. psih. podzavestno prenašanje česa iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: njeno vedenje so imeli za projekcijo spominov iz mladosti; domišljijske projekcije ● publ. dolgoročna projekcija razvoja načrt, zamisel ◊ film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; geogr. kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte ♪
  9.      propéler  -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler ♪
  10.      proséčan  -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana ♪
  11.      pròst  prôsta -o stil. -ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement // s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote 2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov 3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan stan neporočenih 4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste 5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine 6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge 7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival 9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu 10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal 11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak ● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje ◊ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; lingv. prosti stavek stavek z enim povedkom; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge prôsto stil. prostó prisl.: prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu ∙ govoriti prosto brez pismene priprave, predloge ♦ šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.: užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó ♪
  12.      prostáščina  -e ž (ā) knjiž. prostaštvo: bila je žrtev moževe prostaščine / ekspr. duhovna prostaščina ♪
  13.      prostírati  -am nedov. (ȋ ȋ) star. razprostirati, razgrinjati: dekle je prostiralo prte / hrasti prostirajo veje nad potjo; pred njim so se prostirala polja ♪
  14.      prótiákcija  -e ž (ọ̑-á) z akcijo izzvana nasprotna akcija: protiakcija je spremenila vse načrte / vojaška protiakcija / knjiž. akcija in protiakcija reakcija ♪
  15.      pŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos // ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust 2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz ● ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila ♪
  16.      pŕst  -í ž (ȓ) vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi: prst se je drobila pod plugom; korenin se je držala prst; gnojiti, rahljati prst; zagrebsti čebulice v prst; prhka, rahla prst / črna, gozdna, ilovnata, peščena prst; rodovitna prst; prst iz preperelega listja ● ekspr. prst ga krije je mrtev (in pokopan) ◊ agr. lahka prst z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; mrtva prst mrtvica; težka prst z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi ♪
  17.      pršíčavost  tudi pršičávost -i ž (í; á) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte ♪
  18.      psíhofízičen  -čna -o prid. (ȋ-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije ♪
  19.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
  20.      pùf  medm. (ȕ) 1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla 2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf ♪
  21.      púh 2 -a m (ȗ) 1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele // zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive 2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim 3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh ♪
  22.      púhati  -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver ♪
  23.      púhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak // pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak 2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim 3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila 4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo ♪
  24.      pulzírati  -am nedov. (ȋ) 1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti: žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje 2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira ♦ elektr. električni tok pulzira pulzirajóč -a -e: pulzirajoča arterija ♦ astr. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči ♪
  25.      punčè  -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. 1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče 2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico ♪

   734 759 784 809 834 859 884 909 934 959  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA