Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
roza (9-33)
- artêrioskleróza -e ž (ē-ọ̑) poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza ♪
- ciróza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter ♪
- dekstróza -e ž (ọ̑) kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza ♪
- drožárna -e ž (ȃ) zastar. tovarna kvasa ♪
- gártroža -e ž (á) star. vrtnica: gartrože že cvetejo; na vrtu imajo polno gartrož / utrgati rdečo gartrožo; nevesta je bila lepa ko gartroža ♪
- gávtroža -e ž (á) star. vrtnica: rdeča gavtroža ♪
- grôza -e ž (ó) 1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami // knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati ∙ ekspr. laže, da
je groza zelo 3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi 4. v medmetni rabi izraža a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil ♪
- grozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen 2. redko močen, silovit: nastal je grozanski trušč grozánsko prisl.: grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen ♪
- grozávost -i ž (á) med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico ♪
- heteróza -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
- kloróza -e ž (ọ̑) agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin: kloroza listja ♪
- mróžast -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri mrožu: mrožasti brki ♪
- nefróza -e ž (ọ̑) med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice ♪
- nekróza -e ž (ọ̑) med. 1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga 2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz ♪
- nevróza -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza ♪
- obkróžati -am nedov. (ọ́) 1. gibati se, hoditi okrog česa: psa sta renče obkrožala vsak svoj trop / ptice so obkrožale ponesrečenca / zemljo obkroža množica satelitov kroži okoli nje 2. biti, nahajati se okrog česa: hotel obkroža borov gozd; vrtovi obkrožajo vas / čelo mu obkrožajo bujni lasje / obkrožal jih je gost dim // biti, obstajati v življenjskem okolju koga: seznaniti otroka s predmeti, ki ga obkrožajo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik: obkrožati koga z ljubeznijo, skrbjo ● knjiž. take misli so ga obkrožale vso pot je premišljeval o tem obkrožajóč
-a -e: obkrožajoč obroč; morje obkrožajoče dežele ♪
- ogróžanje -a s (ọ́) glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti ♪
- ogróžati -am nedov. (ọ́) povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje // publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata ogrožajóč -a -e: delal je, ne ogrožajoč nikogar ogróžan -a -o: življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo ♪
- okróžati -am nedov. (ọ́) redko obkrožati: celo noč sta dva stražarja okrožala taborišče / mesec okroža zemljo kroži okoli nje / dolino okrožajo gozdovi / pripovedoval je o ljudeh, ki ga okrožajo ♪
- orožár -ja m (á) 1. izdelovalec orožja: puško je kupil pri znanem orožarju; orožarji in kovači 2. voj. kdor skrbi za orožje: brigadni orožar je pregledoval orožje in delil strelivo ♪
- orožárna -e ž (ȃ) skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje ♪
- orožárnica -e ž (ȃ) star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici ♪
- orožárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na orožarje ali orožje: orožarska delavnica / orožarski izdelki / razvita orožarska industrija orožna industrija ♪
- osteoporóza -e ž (ọ̑) med. zmanjšana trdnost kosti zaradi pomanjkanja anorganskih snovi, krhkost kosti: preprečevati osteoporozo ♪
- próza -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209