Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ropa (51-75)


  1.      zropati  gl. izropati ♪
  2.      agítpróp  -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa ♪
  3.      antíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
  4.      ántisemítski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki je proti semitom, Židom: antisemitski časopisi; antisemitska propaganda ♪
  5.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  6.      arzenál  -a m (ȃ) 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami ♪
  7.      asketízem  -zma m (ȋ) 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja ♪
  8.      ateístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ateizem, brezbožen: ateistični svetovni nazor / ateistična literatura, propaganda, vzgoja ♪
  9.      avanturíst  -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪
  10.      balkanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati balkanske razmere: balkanizirati deželo; Evropa se balkanizira ♪
  11.      bánda  -e ž (ȃ) 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda 3. star. godba: banda je zaigrala ♪
  12.      bankrót  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: banka napove, naredi bankrot; državni bankrot / trgovec je pred bankrotom // ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot buržoazije; bankrot umetnosti ♪
  13.      bankrotírati  -am dov. in nedov. (ȋ) v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je bankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično bankrotirala bankrotíran -a -o: politično bankrotirana reakcija ♪
  14.      bankrótstvo  -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja ♪
  15.      barakúda  -e ž (ȗ) zool. velika roparska morska riba, Sphyraena barracuda ♪
  16.      bíčar  -ja m (ȋ) 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev ♪
  17.      bíčarstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva ♪
  18.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen ♪
  19.      blagájna  -e ž (ȃ) 1. zavarovana omarica za shranjevanje denarja: odpreti blagajno; izropati blagajno; spraviti denar v blagajno; železna blagajna / registrska blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov 2. prostor za poslovanje z denarjem: izplačali vam bodo v blagajni / sendvič plačate pri blagajni / vstopnice dobite pri dnevni blagajni; potniška blagajna na postaji 3. denarna sredstva, zbrana za določene namene: ta denar bomo dali v skupno blagajno; sindikalna blagajna / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje / državna blagajna država kot lastnik premoženja ♪
  20.      bláto  -a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj) ● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo ◊ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli ♪
  21.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
  22.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
  23.      bólen  -a m (ọ́) zool. roparska riba, ki živi v počasi tekočih rekah donavskega porečja, Aspius aspius: olivno zeleni hrbet bolena se je pokazal na površju ♪
  24.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
  25.      brezbóžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA