Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roko (61-85)


  1.      míkrokózmičen  -čna -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na mikrokozmos: mikrokozmično in makrokozmično dogajanje / mikrokozmični svet ♪
  2.      míkrokózmos  -a m (ȋ-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku ♪
  3.      nèstrokóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti ♪
  4.      nèstrokovnják  -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki ♪
  5.      nèstrokovnjáški  -a -o prid. (ȅ-á) nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo ♪
  6.      nèstrokovnjáštvo  -a s (ȅ-ȃ) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice ♪
  7.      nèstrokóvnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
  8.      osmerokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba ♪
  9.      osmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima osem kotov: narisati osmerokotnik ♪
  10.      ostrokóten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre ♪
  11.      otrôkov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na otroka: otrokov glas; otrokov duševni razvoj; otrokova nesamostojnost / bil je otrokov skrbnik ♪
  12.      peterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima pet kotov: izračunati ploščino peterokotnika / pravilni peterokotnik ♪
  13.      porokováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪
  14.      prenaširôko  prisl. (ó) nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko ♪
  15.      prerókov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi ♪
  16.      prerokoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) vedeževalka: prerokovalka je gledala v karte in govorila; iti k prerokovalki ♪
  17.      prerokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja ♪
  18.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  19.      prókomunístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za komunizem: prokomunistična stranka / prokomunistična dejavnost ♪
  20.      prókónzul  -a m (ọ̑-ọ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj 2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati ♪
  21.      prorokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati ♪
  22.      sedmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima sedem kotov: narisati sedmerokotnik ♪
  23.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  24.      starokopítnež  -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža ♪
  25.      starokopítnica  -e ž (ȋ) ekspr. starokopitna ženska: očitali so ji, da je starokopitnica ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA