Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roko (51-75)



  1.      krokodíl  -a m () zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil
  2.      krokodílji  -a -e prid. () nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
  3.      krokodílov  -a -o prid. () nanašajoč se na krokodile: krokodilova koža / beležnica, vezana v krokodilovo usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
  4.      krokodílski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri krokodilu: imel je veliko krokodilsko glavo; krokodilske oči ∙ ekspr. pretakati krokodilske solze krokodilove, krokodiljeelektr. krokodilska sponka sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo
  5.      krokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) redko krakati: jata krokarjev je krokotala
  6.      kvázistrokovnják  -a m (-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom
  7.      mákrokózmičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na makrokozmos: makrokozmično dogajanje / makrokozmični svet / makrokozmični problemi
  8.      mákrokózmos  -a m (-ọ̑) knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva
  9.      maróko  -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko
  10.      mèdstrokóven  -vna -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor
  11.      míkrokózmičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na mikrokozmos: mikrokozmično in makrokozmično dogajanje / mikrokozmični svet
  12.      míkrokózmos  -a m (-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku
  13.      nèstrokóven  -vna -o prid. (-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti
  14.      nèstrokovnják  -a m (-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
  15.      nèstrokovnjáški  -a -o prid. (-á) nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo
  16.      nèstrokovnjáštvo  -a s (-) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice
  17.      nèstrokóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju
  18.      osmerokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba
  19.      osmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima osem kotov: narisati osmerokotnik
  20.      ostrokóten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre
  21.      otrôkov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na otroka: otrokov glas; otrokov duševni razvoj; otrokova nesamostojnost / bil je otrokov skrbnik
  22.      peterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima pet kotov: izračunati ploščino peterokotnika / pravilni peterokotnik
  23.      porokováti  -újem nedov.) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo
  24.      prenaširôko  prisl. (ó) nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko
  25.      prerókov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA