Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
roko (51-75)
- krokodíl -a m (ȋ) zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil ♪
- krokodílji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje ♪
- krokodílov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: krokodilova koža / beležnica, vezana v krokodilovo usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje ♪
- krokodílski -a -o prid. (ȋ) ekspr. tak kot pri krokodilu: imel je veliko krokodilsko glavo; krokodilske oči ∙ ekspr. pretakati krokodilske solze krokodilove, krokodilje ♦ elektr. krokodilska sponka sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo ♪
- krokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) redko krakati: jata krokarjev je krokotala ♪
- kvázistrokovnják -a m (ȃ-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom ♪
- mákrokózmičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́) nanašajoč se na makrokozmos: makrokozmično dogajanje / makrokozmični svet / makrokozmični problemi ♪
- mákrokózmos -a m (ȃ-ọ̑) knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva ♪
- maróko -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko ♪
- mèdstrokóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor ♪
- míkrokózmičen -čna -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na mikrokozmos: mikrokozmično in makrokozmično dogajanje / mikrokozmični svet ♪
- míkrokózmos -a m (ȋ-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku ♪
- nèstrokóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti ♪
- nèstrokovnják -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki ♪
- nèstrokovnjáški -a -o prid. (ȅ-á) nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo ♪
- nèstrokovnjáštvo -a s (ȅ-ȃ) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice ♪
- nèstrokóvnost -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
- osmerokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba ♪
- osmerokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima osem kotov: narisati osmerokotnik ♪
- ostrokóten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre ♪
- otrôkov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na otroka: otrokov glas; otrokov duševni razvoj; otrokova nesamostojnost / bil je otrokov skrbnik ♪
- peterokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima pet kotov: izračunati ploščino peterokotnika / pravilni peterokotnik ♪
- porokováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪
- prenaširôko prisl. (ó) nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko ♪
- prerókov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226