Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roki (88-112)


  1.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra ♪
  2.      elegánten  -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba ♪
  3.      èn  êna -o stil. -ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana ● ekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi ♪
  4.      endogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli ♪
  5.      ênkrat  prisl. (é) izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam // izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti / kot vzklik še enkrat izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat ● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ♪
  6.      ênorók  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno roko: enoroki invalid ♪
  7.      epidemiologíja  -e ž (ȋ) veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke ♪
  8.      etiologíja  -e ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost ♪
  9.      famílija  -e ž (í) 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije // eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji ∙ šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda ♪
  10.      fanatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fanatizirati: fanatiziranje širokih množic ♪
  11.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan ♪
  12.      fílm 1 -a m (í) 1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film // tak trak s posnetki: projicirati film na široko platno; dobro ohranjen film; dobiti seznam filmov, ki jih imajo na razpolago; zbirka filmov 2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri; gledal sem naš novi film; film so posneli v barvah; predvajati, režirati, snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo; ekspr. drugorazredni film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v filmu / predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli film; celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski, ljubezenski, vojni film; lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski film 3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na takem traku: pomen sodobnega italijanskega filma; razvoj filma; uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma / festival jugoslovanskega filma // pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu; dela pri filmu ◊ film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16 mm; fot. eksponirati, fiksirati film ♪
  13.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  14.      fižòl  -óla [ou̯] m (ȍ ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol ♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus ♪
  15.      fižolínje  -a s (ȋ) nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč) ♪
  16.      fižólov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fižol: fižolov strok; fižolova zrna / fižolova juha / dolg kot fižolova prekla ♦ agr. fižolova rja glivična bolezen na fižolovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih prašnatih kupčkov ♪
  17.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  18.      frakcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti: frakcionirati nafto frakcioníran -a -o 1. deležnik od frakcionirati: frakcionirana destilacija, kristalizacija 2. med. opravljen v presledkih, obrokih: frakcionirano črpanje želodčnega soka ♪
  19.      fŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka ♪
  20.      frfotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila ♪
  21.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  22.      fundamentálen  -lna -o prid. (ȃ) osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati ♪
  23.      garnitúra  -e ž (ȗ) navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura ♪
  24.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske ♪
  25.      glístavec  tudi glistávec -vca m (í; ȃ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev ♪

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA