Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roka (51-75)



  1.      skrókan  -a -o prid. (ọ̑) pog. ki je slabega počutja, razpoloženja po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokan človek; ves je skrokan / skrokan glas; imeti skrokan obraz
  2.      skrókanost  -i ž (ọ̑) pog. slabo počutje, razpoloženje po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokanosti ne more prikriti
  3.      smerokàz  -áza m ( á) 1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smerokaze; smerokaz za vas Poljane; pren., publ. sklepi so lahko smerokaz za nadaljnje delo 2. avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje: voznik je vključil levi smerokaz; pokvarjeni smerokazi
  4.      stárokatoličàn  in stárokatoličán -ána m (- -á; -) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani
  5.      stárokatólik  -a m (-ọ̑) starokatoličan
  6.      stárokatóliški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti
  7.      stróka  -e ž (ọ́) navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga: te stroke so med seboj povezane; dobro obvlada stroko; že dolgo ne dela več v svoji stroki; čevljarska, grafična, kovaška stroka; ima diplomo frizerske stroke / po stroki je klasični filolog po izobrazbi / ekspr. v svoji stroki je pravi mojster v svojem poklicupog. ta je od stroke jo obvlada, se spozna nanjo
  8.      trokár  -ja m () med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem
  9.      vetrokàz  -áza m ( á) meteor. priprava za določanje smeri vetra: vetrokaz kaže, da piha jugozahodnik
  10.      zakrókati 1 -am dov. (ọ̑) pog. s krokanjem zapraviti: zakrokati ves denar // s krokanjem nekoristno porabiti: zakrokati tri noči zakrókati se udeležiti se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: tiste čase sem se dvakrat ali trikrat na mesec zakrokal / zakrokati se do jutra zakrókan -a -o: zakrokan denar
  11.      zakrókati 2 -am dov. (ọ̑) star. zakrakati: krokar, vrana zakroka
  12.      zaróka  -e ž (ọ̑) slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko
  13.      adoptíranje  -a s () posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
  14.      adoptírati  -am dov. in nedov. () vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči
  15.      adút  -a m () 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
  16.      agírati  -am nedov. () knjiž. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba // mahati, gestikulirati: agirati z rokami
  17.      ája  medm. (ā) za uspavanje otroka: aja, aja / aja tuta; aja tutu; aja tutaja / zdaj pa aja tutaja spat
  18.      akceptírati  -am dov. in nedov. () knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
  19.      àko  in ako vez. () raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
  20.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
  21.      alimentácija  -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo
  22.      amplitúda  -e ž () 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
  23.      arhitékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader; arhitektna stroka / arhitektna revija
  24.      asortírati  -am dov. in nedov. () porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les
  25.      áta  -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA