Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (858-882)


  1.      dedikácija  -e ž (á) knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo: avtorjeva rokopisna dedikacija ♪
  2.      dedovánje  in dédovanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od dedovati: odpovedati se dedovanju; izključiti iz dedovanja; pravica do dedovanja / dedovanje znakov; nauk o dedovanju dednosti / dedovanje nazorov ♦ jur. oporočno dedovanje na podlagi oporoke ♪
  3.      defékten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten ♪
  4.      defektológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za defektologijo: učitelj defektolog; visoka šola za defektologe ♪
  5.      defektologíja  -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju defektnih ljudi: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo ♪
  6.      defektológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za defektologijo: učiteljica defektologinja ♪
  7.      deficitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini: deficitarni material; deficitarni proizvodi / deficitarni poklici; deficitarne dejavnosti, stroke / deficitarna prehrana pomanjkljiva // ki nima dovolj surovin, kapitala: deficitarne dežele; deficitarna občina 2. deficiten: deficitarno podjetje ♪
  8.      deformácija  -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna ♪
  9.      deformíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja ♪
  10.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
  11.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
  12.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom ♪
  13.      degustátor  -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev ♪
  14.      dejánje  -a s (ȃ) 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje // uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu ● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa ◊ rel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve ♪
  15.      dejáti 2 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti denem: očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so ● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla ◊ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja deján -a -o star.: ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele; truplo je bilo v grob dejano ♪
  16.      dékelce  -a [kǝl] s (ẹ̄) star. dekletce: za roko je vodil neznatno dekelce; naše malo dekelce ♪
  17.      deklíščina  -e ž (ȋ) pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice: povabiti na dekliščino ♪
  18.      dekorácija  -e ž (á) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija; cvetlična dekoracija; stenska dekoracija; dekoracija dvorane, stropov; dekoracija na blagu; košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija // dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija ♪
  19.      dekretíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekretirati: mislil je, da lahko naloge reši le z dekretiranjem; administrativno, birokratsko dekretiranje ♪
  20.      delát  -a m (ȃ) jur. kdor je z oporoko ali po zakonu določen za dediča ♪
  21.      délati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno, težko delati; na roko delati ročno; učiti otroka delati; dela kakor za stavo, ko mravlja, ko nor; dela kot črna živina / zelo je delal, da je naredil v tako kratkem času se je trudil // navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delati / delati proti okupatorju; dela za narod; dela z mladino / dela pri društvu, v organizaciji / delati za odpravo zaostalosti, v korist človeštva // navadno s prislovom izpolnjevati, opravljati kako nalogo: novi odbor slabo, uspešno dela; novi člani ne delajo tako, kot se je od njih pričakovalo; nekatere naše organizacije sploh ne delajo / pog.: avto mu dobro dela; vse naprave odlično delajo delujejo 2. opravljati delo na kakem področju celotnega proizvajalnega procesa kot vir zaslužka: ugotoviti, koliko ljudi dela v industriji, kmetijstvu; dela v rudniku, v tovarni / dela pri črpalni napravi, pri odpremljanju blaga; dela v sprejemnem oddelku; dela kot skladiščnik / pog. nekateri otroci še hodijo v šolo, drugi pa že delajo so zaposleni; delati honorarno, priložnostno / v službi dela dopoldne in popoldne; dela osem ur dnevno // imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela: delati s kemikalijami; knjižničarji delajo s knjigami / pog. nerad dela z ljudmi 3. preh., s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: delavci delajo malto; delati dopis sestavljati; delati nov most čez reko graditi; več strokovnjakov dela načrt za novo cesto; delati nalogo pisati; razstavo smo delali dva dni; začeli smo delati temelje stavbe; delati cesto s stroji; delati jamo z lopato; publ. dela na slovarju sestavlja, dela ga / dal je delat plašč; vaša obleka se že dela / pri rezanju je delala velike kose // proizvajati, izdelovati: tovarna dela le športne čevlje; delati električne aparate za izvoz; delati stroje / v Idriji delajo čipke; pozimi delajo drva; ekspr. delati verze / ona dela dobro pecivo // pridobivati, napravljati: gumi delamo iz kavčuka; vino se dela iz grozdja 4. preh. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh: zgodaj zjutraj raznaša časopise, to dela vsak dan; vse dela prizadevno, z veseljem / poglej, kaj delajo otroci na dvorišču; zmeraj kaj dela, da moti druge; klepeta s sosedi, to dela najraje / delati zla dejanja; delati dobro // z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: delati čudeže; delati korake korakati; delati grehe grešiti; delati izpit, maturo; delati kompromise, napake; delati kupčije kupčevati; delati nemir; delati šale šaliti se; delati zločine 5. biti dejavno udeležen pri nastajanju česa: tanke pete delajo jamice v parketu; veter dela valove; na tem mestu voda dela brzice / drevo dela senco; glivice delajo tanko prevleko na siru / rože delajo popke poganjajo; solata dela glave / glasove delamo z govorilnimi organi // dajati čemu kako lastnost, značilnost: ta frizura jo dela mlajšo, kot je v resnici; neprestano deževje je delalo bivanje na morju manj prijetno; moderna dekoracija dela dvorano zanimivo; delati kaj toplo; delati kaj bolj lepo lepšati / pog. alkohol ga dela čisto zmedenega / dela mu žalost, veselje; dela si iluzije, upe / otroci mu ne delajo časti 6. s širokim pomenskim obsegom biti v delovnem stanju: prezračevalne naprave so delale neprestano; vsi motorji delajo so v pogonu; srce mu je začelo delati utripati, biti / za stranke delamo od desete do dvanajste ure; pošta ne dela; uredništvo danes ne dela; skupščina med počitnicami ne dela ne zaseda; nekatere tovarne zaradi stavk ne delajo ne obratujejo // pog. učinkovati, delovati: strup je začel hitro delati 7. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: grdo dela s knjigami; rad bi videl, kako bo delal z njo; ne smemo tako delati z maternim jezikom; z njo dela kakor s cunjo / delaj, kot misliš, da je prav; zmeraj dela po vesti; delati v skladu s predpisi ● delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; dela mu druščino, družbo je z njim, da ni sam; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; on dela razlike ne ravna z vsemi enako; žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede; v tej stvari ti ne bomo delali sile te ne bomo izsiljevali; pog. to mi dela skomine vzbuja želje; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; bil je mož, ki je delal zgodovino je odločujoče posegal v zgodovino; delati moram še po urah po končanem delovnem času; popoldne ne mara delati po urah za plačilo, ki je odvisno od porabljenega časa; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti; preg. kdor ne dela, naj ne je; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; vaja dela mojstra ◊ fiz. oddajnik dela s frekvenco 20,003 megahertza; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; šport. delati stojo stati na rokah délati se 1. biti v stanju nastajanja: bula se mu dela na vratu; ivje, led se dela; na cesti se delajo jame, razpoke / dela se velika škoda nastaja / dan se dela dani se; mrak se dela mrači se; tema se dela temni se / fant se dela se duševno in telesno pozitivno razvija 2. kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: dela se bolnega tudi bolan; dela se gluhega, imenitnega, skromnega; pog. kaj se boš delal važnega, saj vemo, kako je s teboj; dela se junaka; dela se ji prijateljico; samo dela se, da spi; delal se je, kot da ni opazil ● pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; ekspr. ima toliko sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko; tako je lačen, da se mu delajo pajčevine v želodcu zelo deláje star.: zaprl je oči, delaje se, kakor da bi spal delajóč -a -e star.: stopal je, delajoč dolge korake délan -a -o: film je delan po znanem gledališkem delu; doma delano blago; delano vino umetno ♪
  22.      délavec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev storitvenih dejavnosti / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi // v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti; gibanje se je naslonilo na široke ljudske plasti delavcev in kmetov 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec! ◊ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih ♪
  23.      délaven  -vna -o prid., délavnejši (ẹ́) ki rad dela: delaven človek; njegova mati je zelo delavna; delaven kot mravlja / ekspr. delavne roke // dejaven, aktiven: delavni in pasivni člani društva; vsi smo bili mrzlično delavni ♪
  24.      délavski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev / delavski svet samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev ♪
  25.      delikáten  -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo ♪

   733 758 783 808 833 858 883 908 933 958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA