Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (676-700)



  1.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  2.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži
  3.      bŕskati  -am nedov. ( ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš
  4.      brús  -a m () 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti!
  5.      bŕzen  -zna -o prid. () nar. hiter: Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)
  6.        medm. () posnema tuljenje, hud jok: burja se zaganja bu bu; otrok joče buu
  7.      búbec  -bca m () nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
  8.      bùc  in búc medm. (; ) otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
  9.      búcika  -e ž () kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik
  10.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
  11.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  12.      búldog  -a m () manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
  13.      buldožêr  tudi buldózer -ja m (; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje
  14.      bulvár  -ja m () široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju
  15.      búngalov  -a m () nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje
  16.      búnkati  -am nedov. () 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu
  17.      burkáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu
  18.      búrza  -e ž () rel. 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička
  19.      butíčica  -e ž (í) šalj. manjšalnica od butica: otrokova okrogla butičica
  20.      butterfly  -ja [báterflaj] m () šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok; metuljček: plavati butterfly; zmagal je v butterflyju; neskl. pril.: plavanje v butterfly slogu
  21.      cájnar  -ja m () izdelovalec cajn: spretne roke cajnarjev
  22.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov)
  23.      cándrav  -a -o prid. (ā) slabš., redko raztrgan: candrav rokav
  24.      capljáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač
  25.      cartáti  -ám nedov.) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA