Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (608-632)



  1.      bombaževínast  -a -o prid. (í) ki je iz bombaževine: bombaževinasta srajca; tanke bombaževinaste zavese / bombaževinaste rokavice
  2.      bóna  -e ž (ọ̑) zastar. varuška, pestunja: otrok je prepuščen boni
  3.      bonbón  -a m (ọ̑) industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov, sladkorček: lizati bonbone; čokoladni, mentolni, mlečni bonboni; kisli bonboni; otrokom je prinesel vrečko bonbonov; tovarna čokolade in bonbonov
  4.      bonbónček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od bonbon: kupiti otrokom bonbončke; to dekle je kot bonbonček
  5.      bòr 2 bôra m ( ó) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov // ekspr. denar sploh: nima bora v žepu; zadnje bore sem dal ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja
  6.      bordúra  -e ž () obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami; vezena bordura; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke
  7.      borílec  -lca [c tudi lc] m () 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu
  8.      borílen  -lna -o prid. () šport. nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje: borilni športi; borilne vaje
  9.      borílnica  -e ž () knjiž. prostor za vaje v sabljanju, boksu, rokoborbi: mnogo časa je prebil v borilnici
  10.      boríšče  -a s (í) 1. tekmovalni prostor za boks, rokoborbo, sabljanje: boksarsko borišče; navijači okrog borišča 2. star. bojišče: mnogo jih je padlo na borišču
  11.      borjáč  -a m (á) 1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula) 2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač
  12.      borjênje  -a s (é) 1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje 2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja; meči za borjenje
  13.      bosáti  -ám nedov.) ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču
  14.      bosonóžec  -žca m (ọ̑) knjiž., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci
  15.      bosopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci
  16.      bosopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki
  17.      botáničarka  -e ž (á) strokovnjakinja za botaniko
  18.      botánik  -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov
  19.      bóter  -tra m (ọ́) 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
  20.      bótra  -e ž (ọ́) 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra // navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo! ∙ tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
  21.      botríniti  -im nedov.) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
  22.      botrováti  -újem nedov.) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
  23.      bóžati  -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
  24.      božíček  -čka m () v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček; božiček ji je prinesel jopico
  25.      božíčnica  -e ž () nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico

   483 508 533 558 583 608 633 658 683 708  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA