Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (426-450)



  1.      apelacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na apelacijo: apelacijski rok / apelacijsko sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje
  2.      apnjênje  in ápnjenje -a s (é; ā) glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
  3.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
  4.      apríl  -a m () četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
  5.      arabíst  -a m () strokovnjak za arabske jezike in kulturo
  6.      arbítrij  -a m (í) knjiž. strokovno mnenje, presoja: arbitrij izvedenca
  7.      aretácija  -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem
  8.      arheológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov
  9.      arheológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo
  10.      arheolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak arheolóško prisl.: ves okoliš je arheološko raziskan
  11.      arhetíp  -a m () knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
  12.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
  13.      arhitékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader; arhitektna stroka / arhitektna revija
  14.      arhitéktka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za arhitekturo
  15.      arhiválije  -lij ž mn.) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije
  16.      arhivár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar ♦ biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
  17.      arhivístika  -e ž (í) nauk o strokovnem delu v arhivih
  18.      arhívski  -a -o prid. () nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
  19.      aristokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno
  20.      aritmétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko
  21.      artíkel  -kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel ◊ jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik
  22.      àsimetríja  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
  23.      asiriológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za asiriologijo
  24.      asisténca  -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
  25.      asistènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA