Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (333-357)



  1.      tarokíst  -a m () kdor igra tarok: družba tarokistov
  2.      téhnobirokrát  -a m (ẹ̑-) nav. slabš. tehnokratski birokrat: odločanje tehnobirokratov
  3.      téhnobirokrátski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na tehnobirokrate ali tehnokratsko birokracijo: tehnobirokratsko odločanje / tehnobirokratski monopol
  4.      tiroksín  -a m () med. hormon ščitnice: izločanje tiroksina
  5.      trokár  -ja m () med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem
  6.      trókolésen  -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri kolesa: trokolesna vozila
  7.      trókoló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) tovorno vozilo s tremi kolesi: voznik trokolesa / motorno, nožno trokolo // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trokolesom
  8.      trókrílen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki ima tri krila: trokrilna omara
  9.      trókŕp  -a -o prid. (ọ̑- ọ̑-) bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum
  10.      trókŕpar  -ja m (ọ̑-) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev
  11.      uròk  -óka m ( ọ́) po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled: če pljuneš trikrat čez ramo, izgubijo uroki svojo moč / delati uroke, da poginja živina; izreči uroke / zdraviti z uroki / ljubezenski urok; jamske podobe so morda lovski urok 2. bolezen, nezaželena lastnost, ki je posledica takih besed, pogledov: dobiti, imeti uroke; preganjati, zdraviti uroke; urok od hudega pogleda; zagovor zoper urok
  12.      vetrokàz  -áza m ( á) meteor. priprava za določanje smeri vetra: vetrokaz kaže, da piha jugozahodnik
  13.      vzròk  vzróka m ( ọ́) kar naredi, da kaj nastane, se zgodi: pojav ima več vzrokov; iskati, odpraviti vzrok gospodarskih neuspehov; odkriti vzrok bolezni, vročice; po vzroku se vprašamo zakaj; vzrok nesreče je bila vinjenost; ugotovljen vzrok smrti; odkriti vzrok za nerazumevanje; vzrok in posledica / iz neznanega vzroka zapeljati na levo ♦ filoz. prvi vzrok od katerega je vse ostalo odvisno in je sam sebi vzrok; lingv. prislovno določilo vzroka // kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: ni povedal vzroka za odhod; tako se je odločil iz raznih vzrokov / zaprite ga, vzrok se bo že našel treba je imeti vzrok, da dobiš izredni dopust / ni vzroka, da ne bi šel; ni vzroka za vznemirjenje; ima že vzrok, da se ga boji / zapustil jo je brez vzroka; brez vzroka ne hodite ven potrebe; napasti koga brez vzroka povoda
  14.      vzrokovánje  -a s () glagolnik od vzrokovati: vzrokovanje nesreče
  15.      vzrokováti  -újem nedov. in dov.) zastar. povzročati: razdražen bik je vzrokoval že velike nesreče / vzrokovati komu smeh na obrazu
  16.      zakrókati 1 -am dov. (ọ̑) pog. s krokanjem zapraviti: zakrokati ves denar // s krokanjem nekoristno porabiti: zakrokati tri noči zakrókati se udeležiti se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: tiste čase sem se dvakrat ali trikrat na mesec zakrokal / zakrokati se do jutra zakrókan -a -o: zakrokan denar
  17.      zakrókati 2 -am dov. (ọ̑) star. zakrakati: krokar, vrana zakroka
  18.      zaróka  -e ž (ọ̑) slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko
  19.      zbirokratizírati  -am dov. () nav. slabš. uvesti birokratizem: zbirokratizirati družbene odnose, poslovanje; podjetje se je zbirokratiziralo / vodstvo se je zbirokratiziralo ● slabš. zbirokratizirati ljudi povzročiti, da postanejo formalistični, neživljenjski zbirokratizíran -a -o: zbirokratiziran državni aparat; zbirokratizirana inteligenca; življenje je postalo zbirokratizirano
  20.      znerók  prisl. (ọ́) nar., v zvezi biti znerok ne biti lahko, hitro dostopen: oddal je tiste kose zemlje, ki so mu bili za obdelovanje znerok; naj pride, če mu ni znerok
  21.      žirokompas  gl. girokompas
  22.      abdúkcija  -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
  23.      abecédnik  -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika
  24.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  25.      absentízem  -zma m () izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma

   208 233 258 283 308 333 358 383 408 433  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA