Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (3.083-3.107)


  1.      neràd  -ráda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je ♪
  2.      nèránjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto ♪
  3.      nèrazberljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razbrati, spoznati: iz daljave so se širili nerazberljivi glasovi / star. nerazberljiv rokopis nečitljiv ♪
  4.      nèrazčíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nepojasnjen, nejasen: nerazčiščeni vzroki; ostalo je še veliko nerazčiščenih vprašanj / nerazčiščeni pojmi; njegov položaj v službi je še vedno nerazčiščen ♪
  5.      nèrazložljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
  6.      nèrazvájen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni razvajen: nerazvajen človek, otrok / knjigo lahko priporočimo nerazvajenemu bralcu ♪
  7.      nèrazvít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je - in še duševno nerazvit ♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪
  8.      nerédnost  -i ž (ẹ́) lastnost nerednega, površnega človeka: mati se je jezila na otroke zaradi njihove nerednosti ♪
  9.      nèrjavèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla ♪
  10.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  11.      nèrojênček  -čka m (ȅ-é) knjiž. nerojen otrok: še kot nerojenček ji je povzročal preglavice ♪
  12.      nêronski  -a -o prid. (ȇ) ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz ♪
  13.      nervózen  -zna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje nervózno prisl.: nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor ♪
  14.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  15.      nèsmótrnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja ♪
  16.      nèsocializíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki ni socializiran: nesocializiran človek, otrok ♪
  17.      nèsoglásje  -a s (ȅ-ȃ) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja ♪
  18.      nèsoróden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo ♪
  19.      nespámeten  -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
  20.      nèsporazúmljenje  -a s (ȅ-ȗ) knjiž. nesporazum: preprečiti nesporazumljenje; ni vzroka za jezo, saj gre le za nesporazumljenje / kar naprej poravnava nesporazumljenja med sinovi / nesporazumljenje med njimi še kar traja nesoglasje ♪
  21.      nèsposóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka sposobnosti: nesposoben delavec; življenjsko nesposoben človek; pri taki vzgoji postane otrok nesposoben samostojno delati in misliti / plačilno nesposoben ki ni sposoben poravnati svojih plačilnih obveznosti // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije: bolnik je nesposoben za gibanje / biti nesposoben za delo; stalno nesposoben za vojaško službo ♪
  22.      nèspoznáten  -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
  23.      nèspremenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da spremeniti: nespremenljiv rok, sklep; nespremenljiva usoda // ki se ne spreminja, ne spremeni: nespremenljiva hitrost / nespremenljiv nauk; nespremenljivo načelo ♪
  24.      nesréča  -e ž (ẹ́) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče 2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev // dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče 3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči 4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil 5. v prislovni rabi izraža a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega ● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim ♪
  25.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga ♪

   2.958 2.983 3.008 3.033 3.058 3.083 3.108 3.133 3.158 3.183  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA