Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (26-50)

26.      rokobórec  -rca m (ọ̑) športnik, ki goji rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev ♪
27.      rokobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoborce ali rokoborbo: rokoborsko tekmovanje / rokoborsko društvo ♪
28.      rokobrán  -a m (ȃ) šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci: meč z velikim rokobranom ♪
29.      rokodélčič  -a m (ẹ̑) nekdaj rokodelski pomočnik, rokodelski vajenec: srečati popotnega rokodelčiča; družba rokodelčičev ♪
30.      rokodélčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. s preprostim orodjem izdelovati, popravljati: v prostem času rad rokodelči ♪
31.      rokodélec  -lca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: biti rokodelec / naročiti orodje pri rokodelcu ● slabš. ta pesnik ni umetnik, ampak le rokodelec obvlada le formalno, tehnično stran svojega dela ♪
32.      rokodélnica  -e ž (ẹ̑) zastar. rokodelska delavnica: čevljarska rokodelnica ∙ zastar. razvoj industrijskih podjetij iz rokodelnic iz manufaktur ♪
33.      rokodélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rokodelce ali rokodelstvo: rokodelska delavnica; rokodelsko orodje / rokodelski mojster, pomočnik / Kmetijske in rokodelske novice ∙ slabš. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja formalno, tehnično ♪
34.      rokodélstvo  -a s (ẹ̑) 1. nekdaj obrt, pri kateri se s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: preživljati se z rokodelstvom; rokodelstvo v srednjem veku ∙ star. krvavo rokodelstvo morjenje, ubijanje 2. slabš. formalno, mehanično opravljanje kakega dela, zlasti na umetniškem področju: ta kipar dobro opravlja svoje rokodelstvo; literarno rokodelstvo ♪
35.      rokohítrc  -a m (ȋ) kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati: čarovnije rokohitrca; rokohitrc in žongler; pren. ideološki rokohitrci ♪
36.      rokohítrski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokohitrce ali rokohitrstvo: rokohitrske zvijače / rokohitrska predstava / ekspr. pri tem delu je potrebna skoraj rokohitrska spretnost zelo velika ♪
37.      rokohítrstvo  -a s (ȋ) rokohitrska spretnost: dobro obvladati rokohitrstvo // dejanje, ki vsebuje, izraža tako spretnost: zabavati ljudi z rokohitrstvi / ekspr. kuharjevo rokohitrstvo ♪
38.      rokokó  -ja m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog v 18. stoletju kot zadnja stopnja baroka: rokoko v glasbi, literaturi; značilnosti rokokoja / ekspr. razstavljena mizica je pravi rokoko rokokojsko delo // doba tega sloga: kipci iz rokokoja; neskl. pril.: rokoko stol ♪
39.      rokokójevski  -a -o prid. (ọ̑) rokokojski: rokokojevsko okrasje ♪
40.      rokokójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoko: rokokojski slog / ogledalo z rokokojskim okvirom; rokokojska oprema / rokokojsko slikarstvo / rokokojska okrašenost ∙ knjiž. rokokojski poklon nenaraven, izumetničen ♦ obrt. rokokojska čipka čipka z značilnim cvetličnim vzorcem, delana v dobi rokokoja rokokójsko prisl.: rokokojsko opremljen salon ♪
41.      rokomávh  -a m (ȃ) slabš. 1. rokovnjač: preganjati rokomavhe 2. malovreden, ničvreden človek: kaj se družiš s temi potepuhi in rokomavhi / rokomavhe so zalotili pri kraji tatove ♪
42.      rokomávhar  -ja m (ȃ) slabš. rokovnjač: preganjati rokomavharje ♪
43.      rokomávharski  -a -o prid. (ȃ) slabš. rokovnjaški: rokomavharski jezik / človek rokomavharske zunanjosti ♪
44.      rokomèt  -éta m (ȅ ẹ́) športna igra, pri kateri igralci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati rokomet; prvenstvo v rokometu ♦ šport. mali pri katerem je na igrišču sedem igralcev, veliki rokomet pri katerem je na igrišču enajst igralcev ♪
45.      rokometáš  -a m (á) športnik, ki goji rokomet: izkušen rokometaš ♪
46.      rokometášica  -e ž (á) športnica, ki goji rokomet: zmaga domačih rokometašic ♪
47.      rokométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rokometaše ali rokomet: rokometni klub / rokometna tekma / rokometna žoga; rokometno igrišče ♪
48.      rokomívček  -čka m (ȋ) nekdaj manjša lesena umivalna posoda: umivati se v rokomivčku ♪
49.      rokopís  -a m (ȋ) 1. z roko napisano besedilo: pretipkati rokopis; rokopis Prešernove pesmi; rokopis in tipkopis / po pisateljevi smrti so njegove rokopise dali v knjižnico osnutke, zapise njegovih del ∙ njegovo novelo sem bral še v rokopisu še pred natisom; knjiga je ostala v rokopisu ni bila izdana, objavljena // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati rokopis; tipkani rokopis poslati v tiskarno / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo 2. z roko napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska: slikarsko okrasiti rokopis; prepisovanje rokopisov / srednjeveški rokopisi 3. način pisanja znakov za pisno sporazumevanje pri posamezniku; pisava: imeti čitljiv, grd, lep, razločen rokopis; spoznal je prijateljev rokopis / publ. likovni rokopis tehnične značilnosti slikarja, kiparja ◊ lit. rateški, stiški rokopis; zal. izdano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna ♪
50.      rokopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki, rokopisi in pisma pomembnih oseb ∙ knjiž. knjiga ima avtorjevo rokopisno posvetilo lastnoročno ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226