Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rok (158-182)



  1.      mikrokefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima drobno, majhno glavo, drobnoglav: mikrokefalni tip človeka / mikrokefalna lobanja
  2.      míkrokirurgíja  -e ž (-) med. kirurgija, pri kateri se operira s pomočjo mikroskopa
  3.      míkroklíma  -e ž (-) agr. klima nižjih zračnih plasti na omejeni površini ali v določenem prostoru: proučevati mikroklimo njiv; hlevska mikroklima; uravnavati mikroklimo rastlinjaka
  4.      mikroklín  -a m () min. rudnina triklinski kalijev natrijev glinenec
  5.      míkrokózmičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na mikrokozmos: mikrokozmično in makrokozmično dogajanje / mikrokozmični svet
  6.      míkrokózmos  -a m (-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku
  7.      modrokŕven  -vna -o prid.) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost
  8.      nakrókati se  -am se dov. (ọ̑) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krokanju: ali se še niste nakrokali / za letos sva se nakrokala
  9.      rok  -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok
  10.      narokávec  -vca m () nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci
  11.      narokávnik  -a m () nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih
  12.      narókvica  -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice
  13.      nèorokavíčen  -a -o prid. (-) ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili ∙ knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno
  14.      nèstrokóven  -vna -o prid. (-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti
  15.      nèstrokovnják  -a m (-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
  16.      nèstrokovnjáški  -a -o prid. (-á) nestrokoven: nestrokovnjaško mnenje / nestrokovnjaško delo
  17.      nèstrokovnjáštvo  -a s (-) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice
  18.      nèstrokóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju
  19.      névrokirúrg  -a m (ẹ̑-) zdravnik specialist za nevrokirurgijo: pregled pri nevrokirurgu
  20.      névrokirurgíja  -e ž (ẹ̑-) kirurgija, ki se ukvarja z boleznimi živcev: razvoj nevrokirurgije // tako zdravljenje: nevrokirurgija se je zadnje čase zelo razširila
  21.      obròk  -óka m ( ọ́) 1. jed, namenjena enemu človeku naenkrat: obrok naj bo dovolj kaloričen in pester; otrok je slastno pojedel svoj obrok (hrane) / dnevni obrok kruha; opoldanski, večerni obrok; topli obrok / kapaciteta kuhinje je dvesto obrokov 2. znesek, ki se plačuje v določenih časovnih presledkih kot vračanje dolga in obresti: redno odplačevati obroke; plačati zadnji obrok posojila / letni, mesečni, polletni obrok / kupiti pohištvo na obroke // v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v izraža, da se kaj opravlja v časovnih presledkih: hišo dela na obroke; oddajati rokopis po obrokih; jemati zdravila v obrokih 3. zastar. rok: včeraj je potekel obrok / najeti delavce za določeni obrokagr. paša na obroke paša, pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; voj. suhi rezervni obrok ki ga sme vojak pojesti le v izrednih okoliščinah
  22.      odròk  -óka m ( ọ́) po ljudskem verovanju besede, dejanje za odstranitev uroka: ponavljati odroke; urok in odrok / iztegniti roke za odrok
  23.      oporóka  -e ž (ọ̑) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pismena, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka ♦ jur. izpodbiti oporoko s tožbo
  24.      orokavíčiti  -im dov.) ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se orokavíčen -a -o deležnik od orokavičiti: orokavičena desnica, roka // preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena ∙ ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito
  25.      osmerokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba

   33 58 83 108 133 158 183 208 233 258  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA