Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
roja (376)
- rója -e ž (ọ́) nar. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje 2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo ♪
- roják -a m (á) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi; srečati rojaka v tujini; olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka // kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem ● star. on je štajerski rojak Štajerec ♪
- rojákinja -e ž (á) ženska oblika od rojak: njegova dolenjska rojakinja ♪
- rojalíst -a m (ȋ) v nekaterih državah pristaš rojalizma: nasprotje med rojalisti in republikanci ♪
- rojalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rojaliste ali rojalizem: rojalistični nasprotniki francoske revolucije / rojalistična miselnost ♪
- rojalízem -zma m (ȋ) gibanje za kraljevino: kriza rojalizma ♪
- rojáštvo -a s (ȃ) dejstvo, da je kdo po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: rojaštvo ju je zbližalo // knjiž. izvor: slikarju teh fresk še ne moremo določiti rojaštva / pri kipu ni izključeno istrsko rojaštvo / ločiti ljudi po rojaštvu, poklicu ♪
- brójanice -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice ♪
- krojáč -a m (á) kdor se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti moških oblek: izučil se je za krojača / iti h krojaču; obleko ima pri krojaču / damski krojač ki šiva ženske obleke; modni krojač ♪
- krojáček -čka m (á) ekspr. manjšalnica od krojač: zgodba o krojačku ♪
- krojačíca in krojáčica -e ž (í; á) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico; priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica ◊ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis ♪
- krojáčnica -e ž (ȃ) krojaška delavnica: obleko so ji naredili v znani krojačnici / gledališka krojačnica ♪
- krojáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na krojače ali krojaštvo: krojaški salon; krojaška delavnica / krojaška obrt / krojaški likalnik težji likalnik za oblikovanje krojnih delov, razlikavanje šivov in končno likanje; krojaška kreda mastna kreda za risanje krojev na blago / krojaški vajenec ◊ anat. krojaška mišica dolga, ozka mišica na sprednji strani stegna; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil ♪
- krojáštvo -a s (ȃ) obrt za krojenje in šivanje zlasti moških oblek: uči se krojaštva; krojaštvo in čevljarstvo / preživlja se s krojaštvom z opravljanjem krojaškega poklica / modno krojaštvo // podjetje, delavnica za to obrt: v tej ulici sta dve krojaštvi ♪
- prója -e ž (ọ̄) kavni nadomestek iz praženega ječmena in cikorije: kuhati projo // pijača iz tega nadomestka: ker niso imeli prave kave, so pili projo ♪
- sòroják -a m (ȍ-á) publ. rojak: skrbela je za svoje sorojake v mestu / predstaviti sorojakom znanega pesnika v prevodu ♪
- strojár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s strojenjem: odnesti kože k strojarju / strojar kož ♪
- strojaríja -e ž (ȋ) star. strojarna1: iz strojarije je prihajal smrad po strojilih / izučiti se strojarije strojarske obrti ♪
- strojárna 1 -e ž (ȃ) delavnica, obrat za strojenje: prinesti kože v strojarno ♪
- strojárna 2 -e ž (ȃ) knjiž., redko prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji; strojnica: hrup v ladijski strojarni ♪
- strojárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na strojarje ali strojarstvo: strojarska delavnica, obrt ♦ tekst. strojarska volna manjvredna volna, dobljena pri strojenju ovčjih kož ♪
- strojárstvo -a s (ȃ) strojarska obrt: ukvarjati se s strojarstvom; usnjarstvo in strojarstvo ♪
- trojáča -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje: plačati s trojačo; srebrna trojača ♪
- trójádrnica -e ž (ọ̑-ȃ) ladja s tremi jadri: pluti s trojadrnico ♪
- troják -a m (á) teh. priprava, ki omogoča razdelitev pretoka gasilnih sredstev v tri cevovode: razviti cev od črpalke do trojaka; ventili trojaka ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226