Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roja (352-376)


  1.      vrtálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrtanje: vrtalna ekipa / vrtalni stolp; vrtalna ploščad / vrtalni stroj; vrtalno orodje ♦ mont. vrtalno dleto; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave ♪
  2.      vrtávka  -e ž (ā) 1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi: pognati, zavrteti vrtavko; igrati se z vrtavko; sukati se, vrteti se kot vrtavka 2. ekspr. človek, ki se zna dobro vrteti, zlasti ženska: ta plesalka je dobra, spretna vrtavka 3. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: vidiš jo vrtavko, še malo ne more biti pri miru 4. ekspr. živahna ženska, ki se preveč zanima za moške: pusti to vrtavko ● knjiž., redko ne verjemi tej vrtavki človeku, ki zaradi koristi hitro prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram; zastar. kroglica se je zakotalila po vrtavki ruleti; zastar. otroci se vozijo z vrtavko vrtiljakom; knjiž., redko rečna vrtavka vrtinec ◊ agr. del kmetijskega stroja v obliki kolesa, koluta na pokončni osi, ki z vrtenjem okoli svoje osi opravlja določeno delo; strojn. vztrajnik, katerega os ohranja lego v prostoru ♪
  3.      vsájanje  -a s (á) glagolnik od vsajati: vsajanje kruha v peč / vsajanje roja ♪
  4.      vstávek  -vka m (ȃ) kar je vstavljeno v kaj: palica s kovinskimi vstavki // obrt. ustrezno oblikovan kos tkanine, ki se všije v oblačilo na določenem mestu zaradi kroja ali za popestritev: okrasni vstavek pri bluzi; bogata, z zvončastimi vstavki razširjena krila // v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki: vriniti vstavek v pogodbo; avtorjevi popravki in vstavki ♪
  5.      vzdrževánje  -a s (ȃ) glagolnik od vzdrževati: vzdrževanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdrževanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdrževanje; stroški vzdrževanja; navodila o vzdrževanju stroja; uporaba in vzdrževanje / vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru / vzdrževanje prometnih zvez / vzdrževanje družine ♪
  6.      vzmétnica  -e ž (ẹ̑) blazina z vdelanimi vzmetmi: položiti žimnice na vzmetnico; ležati na vzmetnici / pog. vzmetnica jogi brez trdnega okvira / posteljna vzmetnica ◊ adm. vzmet, ki veže voz pisalnega stroja z ogrodjem ♪
  7.      vztrájnik  -a m (ȃ) teh. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja: vrteti vztrajnik; vztrajnik motorja, šivalnega stroja; gred vztrajnika / obročasti, zobčasti vztrajnik; vztrajnik z ročico ♪
  8.      vzvódje  -a s (ọ̑) teh. več med seboj povezanih vzvodov kake priprave, stroja: premik se prenese po vzvodju, z vzvodjem / krmilno, zavorno vzvodje ♪
  9.      zagánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od zaganjati: zaganjanje valov ob steno / zaganjanje motorja, stroja; čas zaganjanja ♪
  10.      zagónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagon: zagonska energija, sila / zagonski motor; zagonsko kolo ● publ. zagonski stroški stroški do začetka normalnega delovanja česa ◊ fiz. zagonski navor navor ob pogonu stroja ♪
  11.      zajemálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi: z zajemalko si dati krompir, riž na krožnik; zajeti juho z zajemalko / zajemalka za juho, omako / zliti iz zajemalke / priliti zajemalko mleka // manjša zidarska posoda s krajšim ročajem za zajemanje, premeščanje tekoče, drobne snovi: zajeti apno, malto z zajemalko / zmešati si lepilo v zajemalki / zidarska zajemalka 2. teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalka ekskavatorja; zajemalke sejalnice ◊ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib; zajemača ♪
  12.      zajemálo  -a s (á) teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalo pri bagru ♪
  13.      zamašnják  -a m (á) knjiž. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja; vztrajnik: zamašnjak motorja, šivalnega stroja ♪
  14.      zamenljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zamenjati: zamenljivi deli stroja / zamenljivi tekmovalci / osebe v tem romanu so si tako podobne, da so zlahka zamenljive ◊ ekon. zamenljivi denar denar, ki so ga denarni organi dolžni zamenjati za zlato; mat. zamenljive količine ♪
  15.      zamenljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zamenljivega: zamenljivost blaga / zamenljivost sestavnih delov stroja / zamenljivost glasov v besedi ◊ mat. zamenljivost faktorjev pri množenju ♪
  16.      zarisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zarisovati: zarisovanje likov / zarisovanje kroja na blago ♪
  17.      zaustavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaustaviti: zaustavitev krvi / zaustavitev stroja ♪
  18.      zaustávljanje  -a s (á) glagolnik od zaustavljati: zaustavljanje avtomobila pred semaforji / zaustavljanje šivalnega stroja / zaustavljanje naraščanja cen; slovenski pouk je pomenil zaustavljanje nemškega vpliva ♪
  19.      zdŕs  -a m (ȓ) glagolnik od zdrsniti: zdrs na skali, snegu, travi; zdrs in padec ♦ teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega; slip ♪
  20.      zdrsováti  -újem nedov. (á ȗ) zdrsavati: sneg zdrsuje s streh / zdrsovati na zasneženem in poledenelem hribu / roka mu je zdrsovala po zamaščeni ročici stroja / avtomobil zdrsuje na mokri cesti ♪
  21.      zdržljívost  tudi izdržljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zdržljivega: njegova zdržljivost jih je presenetila / duševna, telesna zdržljivost / preizkusiti zdržljivost stroja ♪
  22.      zemlják  -a m (á) 1. jur., nekdaj lastnik celega grunta: zemljak in polzemljak 2. nar. velik kmet: miselnost bogatih zemljakov ● knjiž. ugotovil je, da sem njegov zemljak rojak; knjiž. bogovi so sestopili z Olimpa med navadne zemljake ljudi, zemljane ♪
  23.      zvón  -a tudi -á m, mn. zvonóvi (ọ̑) 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon // glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon // ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju navadno najmanjši zvon, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč 2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira ● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene ◊ muz. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem ♪
  24.      žléb  -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebóvi tudi žlébi (ẹ̑) 1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb // poljud. strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb // podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka // podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici // kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb 2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb 3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni // večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke 4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic ◊ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir ♪
  25.      žnídar  -ja m (ȋ) nižje pog. krojač: žnidar hlač, obleke še ni naredil ♪

   127 152 177 202 227 252 277 302 327 352



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA