Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roga (503)


  1.      rogáč  -a m (á) 1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico 2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača 3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot rogač / tristo rogačev / za moža ima pravega rogača / naj me rogač vzame, če ni res; vse je šlo k rogaču 4. nar. po obrezovanju preostali del mladike z dvema do tremi očesi; kratki reznik: poganjki iz rogača / obrezati trto na rogač ● slabš. pomilovati rogača prevaranega (zakonskega) moža ♪
  2.      rogáča  -e ž (á) ekspr. žival z rogovi, navadno koza: pasti rogačo ♪
  3.      rogáčast  -a -o prid. (á) ekspr. rogat: rogačasta žival / kot kletvica hudič rogačasti ♪
  4.      rogáček  -čka m (á) manjšalnica od rogač: rogaček ga je uščipnil / na jasi se pase rogaček / sam rogaček mu pomaga ♪
  5.      rogáčka  -e ž (ȃ) ekspr. žival z rogovi, navadno koza: deček je sam skrbel za rogačko ♪
  6.      rogačkáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. dolenjsko koracati, capljati: otrok rogačka za materjo ♪
  7.      róganje  -a s (ọ̄) glagolnik od rogati se: s tem dejanjem se je izpostavil brezsrčnemu roganju / v njenem glasu je bilo roganje / tako ravnanje je roganje samemu sebi ♪
  8.      rógar  -ja m (ọ̑) nav. mn., zool. sesalci, ki imajo dva zakrnela in dva razvita prsta ter votle rogove; govedo ♪
  9.      rogáški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rogatec ali Rogaško Slatino: rogaški grad / rogaški vrelci / rogaška slatina; sam.: pog. prosim dva deci rogaške dva decilitra rogaške slatine ♪
  10.      rogàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima rogove: rogate živali / čreda rogate živine goved / kot kletvica tristo rogatih hudičev // ki ima velike rogove: rogat vol ● knjiž. rogati mož prevarani (zakonski) mož; ekspr. rogata gora gora z zelo koničastimi vrhovi; preg. nevesta bogata je rada rogata bogata nevesta je navadno oblastna, prevzetna ◊ bot. rogata vijolica samorasla ali vrtna rastlina z velikimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo, Viola cornuta; sam.: evfem. zapisal se je rogatemu hudiču / kot kletvica tristo rogatih ♪
  11.      rogátec  -tca m (ȃ) 1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev 2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec ♪
  12.      rógati se  -am se nedov. (ọ̄) zelo očitno, grobo izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: rogata se drug drugemu; ti si pa res junak, se mu je rogal; zaničljivo se rogati; ekspr. rogati se komu v brk, v obraz predrzno, nesramno / rogala se je njegovemu vprašanju // ekspr. imeti negativen, odklonilen odnos do česa: zdaj se rogam graji in hvali; s takim ravnanjem se roga svojim obljubam ● knjiž. to dejanje se roga zdravemu razumu ni premišljeno, razsodno rogáje se: odvrnil se je od njih, rogaje se njihovim napakam rogajóč se -a -e: srepo je gledala v rogajočega se človeka; rogajoče se besede ♪
  13.      rogatín  -a m (ȋ) knjiž. 1. oblasten, prevzeten človek: poročila se je z vaškim rogatinom / bogatin rogatin 2. prevarani (zakonski) mož: tolažiti rogatina ♪
  14.      andróga  -e ž (ọ̄) zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna ♪
  15.      androgamét  -a m (ẹ̑) biol. androgameta ♪
  16.      androgaméta  -e ž (ẹ̑) biol. moška spolna celica ♪
  17.      arogánca  -e ž (ȃ) ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca! ♪
  18.      arogánten  -tna -o prid. (ȃ) ošaben in predrzen: aroganten človek, nasprotnik / tako početje je arogantno arogántno prisl.: nastopa zelo arogantno ♪
  19.      arogántnež  -a m (ȃ) aroganten človek: bil je prepirljivec in arogantnež ♪
  20.      arogántnost  -i ž (ȃ) lastnost arogantnega človeka: v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost ♪
  21.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev ♪
  22.      dolgoprogáš  -a [u̯g] m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na dolge proge: zmagal je naš dolgoprogaš / konj dolgoprogaš ki dirka na razdalji, večji od 3.000 m ♪
  23.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami ♪
  24.      ínterogativen  in interogatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. vprašalen: interogativni zaimek ♪
  25.      mákrogamét  -a m (ȃ-ẹ̑) biol. makrogameta ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA