Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rog (304-328)



  1.      surogáten  -tna -o prid. () knjiž. nadomesten: surogatne sestavine / to je samo surogatna resničnost
  2.      šapirográf  -a m () priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu
  3.      šapirografírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo
  4.      šapirográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na šapirograf: šapirografski posnetek / šapirografsko črnilo
  5.      šesteroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za šest glasov: šesteroglasna skladba
  6.      štírirôgeljn  in štírirógeljn -a -o [gǝl] prid. (-; -ọ̑) ki ima štiri roglje: štirirogeljne vile
  7.      tokokróg  -a m (ọ̑) elektr. pot, po kateri lahko teče električni tok: prekiniti tokokrog; vključiti ampermeter v tokokrog; sklenjen, zaprt tokokrog
  8.      triróg  -a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo
  9.      tríróg  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ki ima tri rogove: triroga žival / trirogo pokrivalo ♦ zool. trirogi kameleon kameleon s tremi rožički na gobcu in nad očmi, ki živi v Afriki, Chamaelleon owenii
  10.      trírôgeljn  in trírógeljn -a -o [gǝl] prid. (-; -ọ̑) ki ima tri roglje: trirogeljni svečnik / trirogeljno pokrivalo
  11.      trírôgeljnik  in trírógeljnik -a [gǝl] m (-; -ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom
  12.      trírogljàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ima tri roglje: trirogljate vile / pastirji s trirogljatimi palicami ♦ bot. trirogljata lakota rastlina z zelenkasto belimi cveti v socvetjih in navzdol zavihanimi peclji bradavičastih plodov, Galium tricornutum
  13.      tróglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za tri glasove: troglasne pesmi / troglasni zbor tróglásno prisl.: troglasno peti
  14.      tróglásje  -a s (ọ̑-) muz. glasbeni stavek za tri glasove: dvoglasje in troglasje
  15.      tróglàv  in trógláv -áva -o prid. (ọ̑- ọ̑-á; ọ̑-) ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora ♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
  16.      troglodít  -a m () 1. človek, ki prebiva v jamah, votlinah: jamska bivališča trogloditov; prazgodovinski trogloditi 2. knjiž., ekspr. grob, neizobražen človek: ta človek je pravi troglodit
  17.      troglodítski  -a -o prid. () nanašajoč se na troglodite: trogloditska bivališča / trogloditsko življenje
  18.      úrogenitálen  -lna -o prid. (-) anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila: urogenitalna okužba / urogenitalni sistem
  19.      vetrogónčič  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: na vetrogončiča se ni zanesti
  20.      vitoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli
  21.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  22.      vsèokróg  prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vseokrog je rastlo drevje / ekspr. vseokrog je bila sama črna tema / njive so bile vseokrog obdane z ograjami z vseh strani; ekspr. vseokrog seje zmedo povsod
  23.      zaokroglíti  -ím in zaokrógliti -im dov., zaokróglil ( í; ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti (bolj) okroglo: zaokrogliti izdelek zaokroglíti se, in zaokrógliti se postati (bolj) okrogel: kamni se zaokroglijo / ekspr. z leti se je zaokroglil zaokrogljèn -êna -o in zaokrógljen -a -o: zaokrogljena postava
  24.      zarógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu
  25.      zarogovíliti  -im dov.) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil

   179 204 229 254 279 304 329 354 379 404  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA