Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rog (2.029-2.053)


  1.      pólo  -a m (ọ̑) šport., zlasti v angleškem in ameriškem okolju športna igra, pri kateri igralci na konjih z dolgimi lesenimi kladivi spravljajo leseno kroglo v gol: igrati polo; tekma v polu ♪
  2.      pólobróč  -a [ou̯] m (ọ̑-ọ̑) 1. predmet, podoben polovici obroča: obroč je bil sestavljen iz dveh med seboj izoliranih polobročev / kača z rumenimi polobroči polkrožnimi lisami 2. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki polkroga: sovražnik jih je obdal s polobročem ♪
  3.      pólodpŕt  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti ● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezom ◊ agr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; jur. polodprti oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda oddelek zavoda, v katerem je nadzorstvo manj strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika ♪
  4.      polpéta  -e ž (ẹ̑) pečena jed okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov: za večerjo so jedli polpete in solato ♪
  5.      polúlati  -am dov. (ȗ) otr. zmočiti s sečem: otrok polula plenice; pes je polulal drog polúlati se opraviti malo potrebo: ali si se že polulal; polulati se v hlačke / otrok se polula v kahlico polúlan -a -o: otrok je polulan; polulane plenice ♪
  6.      polútnik  -a m (ȗ) knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob polutniku ♪
  7.      pólza  -e [u̯z] ž (ọ́) knjiž., redko plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino; drča: spustiti hlod po polzi ◊ agr. drog na sprednjem delu voza, po katerem pri zavijanju drsi, se premika sora ♪
  8.      polzáča  -e [u̯z] ž (á) zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust; nežica: v akvariju goji tudi polzače ♪
  9.      pólžek  -žka [u̯ž] m (ọ̄) 1. manjšalnica od polž: hišice polžkov / ob vsakem ušesu sta ji visela dva polžka / nasukal si je brke v polžke spiralno 2. nav. mn. zavit, okrogel, votel izdelek iz testa: zakuhati v juho pest polžkov ♪
  10.      pólžji  -a -e [u̯ž] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na polže: polžja hišica / polžja sled 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polžja vožnja; polžje premikanje avtomobilov v koloni / voziti s polžjo hitrostjo zelo počasi ● ekspr., redko ne umikajte se v svoje polžje hišice v svoje ozke, zasebne kroge; knjiž. polžje življenje nerazgibano, brezciljno; prisl.: vrsta se premika po polžje; zadevo rešujejo po polžje; po polžje zviti ostružki ♪
  11.      pomiríti  -ím dov., pomíril (ȋ í) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante 3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo pomiríti se 1. postati miren, umirjen: otroci se okrog sedmega leta pomirijo 2. publ. sprijazniti se: ni se mogel pomiriti s porazom; pomiriti se z usodo, življenjem pomírjen -a -o: pomirjen človek; pomirjena vest; prisl.: pomirjeno se je ozrl po domačih ♪
  12.      pómp  -a in pòmp pômpa m (ọ̑; ȍ ó) pog. 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom ● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej ♪
  13.      pompón  -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon ♪
  14.      pomúzniti se  -em se dov. (ú ȗ) ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: kmalu se je pomuznil iz sobe; stekla je in se pomuznila v klet / ošteli so ga, ker se je kar pomuznil skril, izginil ● ob tej novici se je pomuznil namuznil; nar. prerešetan od krogel se je pomuznil na tla je omahnil, padel ♪
  15.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati ♪
  16.      ponaréjek  -jka m (ẹ̑) ponaredek: prodajati ponarejke; preproge niso bile perzijske, ampak le spretni ponarejki ♪
  17.      ponavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur ◊ lingv. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom ♪
  18.      ponazárjati  -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
  19.      poneúmniti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: taka vzgoja je ljudstvo poneumnila in poplitvila; ko se boste poneumnili, bo prepozno / ne tepite ga po glavi, saj ga boste čisto poneumnili 2. nepreh. postati neumen, omejen: poneumnili so od branja slabe literature poneúmnjen -a -o: bil je že skoraj popolnoma poneumnjen starec; ves dan je že poslušal ta poneumnjeni, neresni živžav okrog sebe; prisl.: poneumnjeno gledati ♪
  20.      pônev  tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico ◊ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje ♪
  21.      ponočnják  -a m (á) ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo / zajec, jazbec, jež in še nekatere druge živali so ponočnjaki hodijo okrog predvsem ponoči ♪
  22.      ponudíti  in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ȋ ú; ū ȗ) 1. narediti, da lahko kdo kaj a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj 2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo ● publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel ponudíti se in ponúditi se, in ponúditi se izraziti pripravljenost za kako dejanje: ponudil se ji je za spremstvo; ponudil se je, da ga odpelje v mesto / ponuditi se za delo, za prostovoljca; ponuditi se v službo / ponudil se jim je za poslanca ● ekspr. če se bo ponudila priložnost, bom odpotoval bo nastala, bo ponúden in ponújen -a -o: odklonila je ponudeni čaj; sedel je na ponudeni stol; bila je hvaležna za ponudeno službo; nekateri igralci so ponudene vloge odklonili; cena ponudenega blaga je previsoka; sam.: postregli so mu, pa ponudenega ni hotel jesti; zadovoljil se je s ponudenim ♪
  23.      ponvíčnik  -a m (ȋ) 1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik 2. v nekaterih deželah okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike ♪
  24.      pooblastíti  -ím dov., pooblástil (ȋ í) dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pismeno, ustno pooblastiti pooblaščèn -êna -o: biti pooblaščen za kaj; pooblaščena oseba / publ. izvedelo se je iz pooblaščenih krogov ♦ fin. pooblaščena banka banka, ki ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje deviznih poslov ♪
  25.      poostríti  -ím dov., poóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti 2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile 3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid 4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila ● knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila poostrèn -êna -o: poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi ♪

   1.904 1.929 1.954 1.979 2.004 2.029 2.054 2.079 2.104 2.129  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA