Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rog (201-225)


  1.      okrogloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima okrogle oči: okroglooko dekle / okroglook obraz ♪
  2.      okróglost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost okroglega: okroglost predmeta / ekspr. lica so izgubila svojo okroglost / ekspr. okroglost se je stopnjevala v pijanost ♪
  3.      opróga  -e ž (ọ̄) 1. arhit. nosilni prečni lok v oboku: oproge slonijo na stebrih; v oprogi je mojster upodobil še cerkvenega zaščitnika 2. vet. jermen, navadno pri konjski opremi, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema: pričvrstiti oprogo ♪
  4.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje ♪
  5.      orografíja  -e ž (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja: orografija in topografija // navpična izoblikovanost zemeljskega površja: oblaki so odvisni tudi od orografije; proučevati pokrajino glede na orografijo in klimo ♪
  6.      orográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orografijo: orografski podatki; orografski prikaz / orografski vplivi; orografske posebnosti, razmere / orografska razgibanost pokrajine / orografske pregrade ◊ geogr. orografska karta karta, ki prikazuje gorovja; meteor. orografski oblak oblak, ki ima določeno obliko zaradi vpliva gorovja ♪
  7.      ostròg  in ostróg -óga m (ȍ ọ́; ọ̑) star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu ♪
  8.      ostróga  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja: ostroge žvenketajo; pripenjati ostroge; zbosti z ostrogami 2. nar. robida, robidnica: nabirati ostroge ◊ bot. cevasti del venčnih listov nekaterih rastlin, v katerem nastaja nektar; nav. mn., zool. roženi izrastek na nogah nekaterih ptičjih samcev, zlasti petelina ♪
  9.      ostrógast  -a -o prid. (ọ̄) po obliki podoben ostrogi: ostrogasti izrastki, nohti ♪
  10.      ostroglàv  in ostrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji ♪
  11.      ostrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki ostro, bistro gleda: ostrogled človek; ostrogleda ptica / ostroglede oči ♪
  12.      ostrogovína  in ostrógovina -e ž (í; ọ̄) nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino ♪
  13.      pákróg  -a m (ȃ-ọ̑) knjiž., redko elipsa: imeti obliko pakroga ♪
  14.      perogríz  -a m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: bil je nekakšen pisarček, perogriz ♪
  15.      perogrízec  -zca m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: perogrizci iz uradov ♪
  16.      peteroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za pet glasov: peteroglasna skladba / peteroglasno petje ♪
  17.      peterorogljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pet rogljev: peterorogljate vilice / peterorogljata morska zvezda peterokraka morska zvezda ♪
  18.      petrográf  -a m (ȃ) strokovnjak za petrografijo: geologi in petrografi ♪
  19.      petrografíja  -e ž (ȋ) veda o mineralni in kemični sestavi kamnin: mineralogija in petrografija ♪
  20.      petrográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na petrografe ali petrografijo: petrografski sestav hribov, skladov / petrografska karta ♪
  21.      piróg  -a m (ọ̑) zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom ♪
  22.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri ♪
  23.      podpróga  -e ž (ọ̄) vet. jermen, navadno pri konjski opremi a) ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: odpeti podprogo b) s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema; podprsnica: počila mu je podproga in je padel s konja ♪
  24.      pòdprográm  -a m (ȍ-ȃ) elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu: novi računski center ima še premalo podprogramov ♪
  25.      pólkróg  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico 2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu ♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA