Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rog (1.729-1.753)


  1.      oklepáj  -a m (ȃ) 1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj ♦ mat. odpraviti oklepaj 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju ♪
  2.      oklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila ◊ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90° oklépati se 1. močno, trdno a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel ♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz ♪
  3.      okléšček  -čka m (ẹ̑) okleščen kos veje ali tanjšega debla: vrgla mu je oklešček pod noge; udaril ga je z okleščkom / okrog posekane smreke ležijo okleščki ♪
  4.      ôkno  -a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom // okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine 2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline 3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno 4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to področje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu 5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem ● žarg., šol. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora ◊ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom ♪
  5.      okó  očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate / negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo / solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč / ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi // to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči // nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi nahitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati / z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov // nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik / ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere 3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom / na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ● ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je bolj cenila, spoštovala; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis nahitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda miličnik, policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo ◊ agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
  6.      okóli  prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu 2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let; okoli pet stopinj pod ničlo; tehta okoli sto kilogramov; okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke ● pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati ♪
  7.      okóli  predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč ♪
  8.      okólišen  tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci // ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove 2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti ♪
  9.      okolíšiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše // knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili ♪
  10.      okomatáti  -ám dov. (á ȃ) 1. dati komat na žival: okomatati konja // ekspr. naložiti: okomatati komu vrečo na ramo; okomatati si srnjaka okrog vratu 2. ekspr. oviti, poviti: okomatati otroku glavo; okomatati se v šal okomatáti se ekspr. obleči se: okomataj se in pojdi; hitro, za silo se okomatati okomatán -a -o: okomatani konji; toplo okomatane branjevke ♪
  11.      okràs  -ása m (ȁ á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras ♪
  12.      okrepčevalíšče  -a s (í) prostor, kjer se nahitro streže s pijačo in prigrizki: urediti ob tekmovalni progi okrepčevališče ♪
  13.      okrepčeválnica  -e ž (ȃ) soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico; okrepčevalnica na avtobusni postaji; gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče ♪
  14.      okrílje  -a s, rod. mn. okrílij in okrílj (ȋ) s predlogom 1. knjiž. varstvo, zaščita: iti iz mesta pod okriljem vojaške enote; biti pod okriljem zidov / zateči se pod okrilje močnejšega // pokroviteljstvo: vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje; sklicati posvetovanje pod okriljem Unesca 2. publ. področje, območje: suniti koga iz pred puškami varnega okrilja / prestopiti iz družinskega okrilja v družbo odraslih / z oslabljenim pomenom: vračati se v okrilje samote v samoto; gorski reševalci delajo v okrilju Planinske zveze pri Planinski zvezi; čez progo so šli v okrilju teme v temi ● publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za; publ. medicina je vzela v svoje okrilje tudi vesoljsko medicino se ukvarja tudi z vesoljsko medicino; knjiž. otrok v materinem okrilju naročju ♪
  15.      okŕniti  -im dov. (ŕ r̄) povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrniti drevo; okrniti živali rep, rogove / okrnili so mu prste; pren. duševno okrniti človeka // povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrniti gimnazijo, pevski zbor / cenzura je članek zelo okrnila // knjiž. zmanjšati, omejiti: okrniti zaloge / okrniti pravice, ugled / okrniti delovanje društva okŕnjen -a -o: okrnjen prst; okrnjene družine; okrnjena izdaja knjige; biti čustveno okrnjen ♪
  16.      okrnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od okrnjevati: okrnjevanje rogov / okrnjevanje neodvisnosti zmanjševanje, omejevanje ♪
  17.      okrušíti  in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil 2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil okrúšen -a -o: okrušeni stebri; okrušen zob; okrušena posoda ♪
  18.      oktánt  -a m (ā) geom. osmina kroga: narisati oktant ◊ astr. priprava za merjenje višine ♪
  19.      oktroírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program oktroíran -a -o: oktroiran program ♦ zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander ♪
  20.      okvír  -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala // kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj 2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena 3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, republiškem okviru ● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana ◊ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; jur. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje ♪
  21.      olímpijski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na olimpiado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja ♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre; letne olimpijske igre, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih, zimske olimpijske igre ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta 2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski ● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten olímpijsko prisl.: olimpijsko odmaknjen ♪
  22.      oltár  -ja m (á) 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar ♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar // oltarna miza: postaviti kelih na oltar 2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar ● vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti ♪
  23.      omehčáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj mehko, mehkejše: milnica je brado omehčala; omehčati kožo / posušeno sadje omehčati v sladki vodi 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: omehčati koga; z lepo besedo je omehčal njeno srce; ni se dala omehčati; po dolgih prošnjah, nazadnje se je le omehčal in plačal / bolečine so omehčale njegovo voljo naredile jo manj izrazito, močno ◊ kem. omehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli omehčáti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je nenadoma omehčal; poteze na obrazu so se omehčale ● ekspr. vozli na vrvi se še niso omehčali se še niso zrahljali omehčán -a -o: spregovoril je z omehčanim glasom; omehčana voda ∙ sneg je bil že nekoliko omehčan se je udiral, vdajal; ekspr. po polnoči so bili že precej omehčani v nogah so bili negotovi v hoji zaradi vinjenosti ♪
  24.      ométati 1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem // z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje ♦ čeb. ometati čebele s satja 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah ● ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi ♪
  25.      omízje  -a s (ȋ) 1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga 2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja ♪

   1.604 1.629 1.654 1.679 1.704 1.729 1.754 1.779 1.804 1.829  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA