Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rog (1.429-1.453)


  1.      múha  -e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni // nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen ● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria ♪
  2.      múhati  -am nedov. (ū ȗ) redko odganjati komu muhe: muhajo ga in pahljajo múhati se nar. 1. obotavljati se, obirati se: vola sta se muhala in ustavljala 2. ukvarjati se, pečati se: pošljite jih proč, kaj bi se muhali z njimi 3. v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: kaj se pa danes tako muha okrog nje ♪
  3.      múlast 2 -a -o prid. (ú) lov. brezrog: mulast jelen ♪
  4.      múlčiti  -im nedov. (ū ȗ) agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi ♪
  5.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
  6.      muráva  -e ž (ȃ) nar. nizka, mehka trava: krave so mulile sočno muravo; murava okrog hlevov / posedati na muravi za hišo ♪
  7.      múšiti se  -im se nedov. (ú ȗ) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet ∙ nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka ♪
  8.      nabijálnik  -a m (ȃ) 1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev 2. voj. nabojnik ♪
  9.      nabíti  -bíjem dov., nabìl (í ȋ) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe // pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom // napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico // s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla 4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin 5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke // premagati: naši so Nemce spet nabili 6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati 7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino ● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; žarg., teh. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke ◊ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje nabíti se ekspr. zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano; na peronu se je nabilo veliko ljudi; nabiti se k vratom, na kup nabít -a -o: avtobus je bil zelo nabit; lepak je nabit na vratih ∙ ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik ♪
  10.      nabòj  -ôja m (ȍ ó) 1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo: vložiti naboj v puško; revolverski, strojnični, topovski naboj; naboj s šibrami; pas z naboji / naboj se vžge / naboj za otroške pištole ∙ ekspr. borili so se do zadnjega naboja dokler so imeli strelivo; do smrti 2. v zvezi eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore: aktivirati, vžgati eksplozivni naboj z vžigalno vrvico / dinamitni, ekrazitni naboj 3. elektr., v zvezi električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu: istoimenski, nasprotnoimenski električni naboji; negativni, pozitivni električni naboj ◊ fiz. elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; lov. naboj je gluh se pri sproženju ne vžge; voj. ostri s kovinsko, slepi naboj s plastično ali leseno kroglo; šolski naboj brez smodnika in vžigalne kapice ♪
  11.      nabórek  -rka m (ọ̑) 1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom; krilo, rokavi z naborki ∙ knjiž. naborki okrog oči gubice 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica: na temno obleko si je pripela bel naborek; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom 3. knjiž., redko, z rodilnikom niz, venec: naborek koral ♪
  12.      nabrbráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: česa vsega ji ni nabrbral nabrbráti se nagovoriti se: ko so se nabrbrali, se je začel program ♪
  13.      načêlen  -lna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali; dati nekaj načelnih pripomb, smernic; reševali so samo načelna vprašanja v zvezi s samoupravljanjem / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih / debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna / ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo 2. ki se drži določenih načel, neglede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje načêlno prisl.: načelno odločiti se; enakopravnost so jim načelno priznali; biti načelno proti čemu ♪
  14.      načêlo  -a s (é) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo; držati se, odstopati od svojih načel; ravnati po etičnih načelih; jasna, trdna načela; stroga moralna, vzgojna načela; načelo razumljivosti / knjiž., ekspr. njegovo načelo je: uspeti za vsako ceno življenjsko vodilo, geslo / načelo javnosti; kapitalistična družba temelji na načelu lastništva / publ., z oslabljenim pomenom razvrstiti podatke po kronološkem načelu kronološko // nav. mn. kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: uveljavljati načela samoupravljanja; biti v skladu s slovarskimi načeli; načela za nagrajevanje / društvena načela pravila 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, označuje celoto in elemente kakega nazora, vede, sistema: humanistična, krščanska, marksistična, politična načela; pri analizi je uporabljal matematična, statistična načela; ustavna načela; objektivnost, preverljivost in druga načela pozitivizma / načela logike; sistem načel 3. v prislovni rabi, v zvezi v načelu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: predlog so v načelu sprejeli, o podrobnostih pa bodo razpravljali pozneje; v načelu se strinjam s teboj / v načelu so vsi enakopravni, v resnici pa je marsikaj drugače teoretično, nasploh; ekspr. to je že v načelu zgrešeno v začetku, v osnovi ● knjiž. ima čudna načela o poštenosti mišljenje, naziranje; ekspr. on je mož načel ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi ◊ ekon. ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; filoz. načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; načelo vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok; jur. inkvizicijsko načelo po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti; voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu; polit. načelo enotnosti oblasti po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih ♪
  15.      načŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih: načrtati krog, trikotnik // knjiž. narisati: načrtati diagram, razpredelnico / načrtati drevesa, hišo 2. star. opisati, orisati: govornik je načrtal njeno življenjsko pot / člankar je načrtal politične razmere / načrtati si prizor svidenja predstavljati si, zamišljati si načŕtan -a -o: načrtan geometrijski lik; realistično načrtane razmere ♪
  16.      načrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik // knjiž. risati: načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek 2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon dinarjev prometa; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost // publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno načrtovali bolnico; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja načrtován -a -o: načrtovani objekti; načrtovana proizvodnja ♦ soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev ♪
  17.      nadéti  -dénem dov., nadêni nadeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: nadeti konju ostroge, uzdo / knjiž.: paznik mu je nadel lisice nataknil; na glavo so ji nadeli venček iz rož dali, položili; nadel si je masko; nadel si je najboljšo obleko oblekel je; pren., knjiž. nadel si je krinko poštenega človeka // knjiž. naložiti: na krožnik si je nadel precej mesa; vso prtljago so nadeli na osla / nadeli so dva voza sena 2. gastr. narediti, pripraviti jed z nadevom: nadeti telečja prsa nadét -a -o: nadeta maska; visoko nadet voz ♪
  18.      nadglavíšče  -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču ♪
  19.      nadhòd  -óda m (ȍ ọ́) mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo: zgraditi nadhod nad avtocesto; nadhodi in podhodi ♪
  20.      nadír  -ja m (ȋ) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir ♪
  21.      nadóčnik  -a m (ọ̑) lov. odrastek na jelenjem rogovju, ki je prvi nad očesom: desni nadočnik se je odlomil ♪
  22.      nadpís  -a m (ȋ) kar je napisano nad čim: nadpisi so bili napisani z okroglo pisavo; četrti spev ima nadpis: andante // zastar. napis: knjižica obsega različne pesmi, nadpise, poučne sestavke; nagrobni nadpis / pismo ni imelo ne nadpisa ne podpisa naslova ♪
  23.      nàdprijèm  -éma m (ȁ-ȅ ȁ-ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri kateren sta palca rok na notranji strani: nadprijem in podprijem ♪
  24.      nadvòz  -ôza m (ȍ ó) mostu podoben objekt za prehod vozil nad cesto, železniško progo: graditi nadvoze in podvoze; čakal ga je pod železniškim nadvozom / ustavili so se na širokem nadvozu pred tovarno ♪
  25.      nadzíranje  -a s (ȋ) glagolnik od nadzirati: nadziranje poslovanja / nadziranje učencev pri pouku / nadziranje proge ♪

   1.304 1.329 1.354 1.379 1.404 1.429 1.454 1.479 1.504 1.529  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA