Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rodnost (135-159)


  1.      presíla  -e ž (í) zastar. 1. premoč: narodnostni odpor proti presili nemščine 2. z rodilnikom prevelika količina, množina: presila tvoje žalosti kaže nespamet ♪
  2.      pretalíti  -ím dov., pretálil (ȋ í) 1. ponovno staliti: pretaliti srebro 2. s taljenjem spremeniti, preoblikovati: pretaliti kepe kovine v palice; pren., knjiž. strah pretaliti v zaupanje med narodi 3. s taljenjem narediti luknjo, luknjico skozi kovino: varilec je po nerodnosti pretalil pločevino pretaljèn -êna -o: pretaljena kovina ♪
  3.      pretréti  -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á) popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje // redko prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl ● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel pretŕt -a -o: pretrti kamniti skladi; pretrto in zmečkano sadje ♪
  4.      prevráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji 3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico ● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali prevráčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja prevračáje star.: skakal je v vodo, prevračaje se v zraku prevračajóč -a -e: ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole ♪
  5.      preživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od preživeti: želja po preživetju; možnosti, pogoji za preživetje / narodnostno preživetje ♪
  6.      pridomáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti domače, znano: pridomačiti ljudem idejo narodnosti ♪
  7.      prijátelj  -a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem ● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami ♪
  8.      prijáteljica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijateljica; imeti prijateljico; dobra, iskrena, stara, velika, zaupna prijateljica; ženina prijateljica; prijateljica moje mame; prijateljica z učiteljišča / postali sta prijateljici / iron. ti si pa dobra prijateljica / mladostna, osebna prijateljica / kot nagovor draga prijateljica 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: knjige so njegove prijateljice; svoje prijateljice je redno zalivala rože 3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki ima zanimanje, nagnjenje za kaj: prijateljica narave, živali; bila je prijateljica modnega oblačenja 4. ekspr. dekle, zaročenka: svojo prijateljico je predstavil staršem ● evfem. njen mož ima prijateljico ljubico; evfem. prijateljice noči vlačuge, prostitutke ♪
  9.      prilikovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. prilagajanje: prilikovanje nazorov razmeram / problem narodnostnega prilikovanja asimilacije ♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; asimilacija; lingv. prilagajanje ene vrste glasov drugi 2. star. primerjava: prilikovanje človeka mravlji ♪
  10.      punktácija  -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
  11.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
  12.      razlíčen  -čna -o prid., razlíčnejši (í ȋ) 1. ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje a) med seboj: različni pojavi, pojmi; stavbi sta različni; popolnoma, zelo različen b) pri dveh ali več osebah, stvareh: ločijo jih različni cilji, interesi; obleki sta različnih barv, velikosti; prijatelja sta različne starosti; različni so po izobrazbi, značaju c) od določenega, primerjanega: različen je od brata; tedanje razmere so bile zelo različne od sedanjih // ki ni isti: besedi sta različnega izvora; sta različne narodnosti; vrnila sta se po različnih poteh / naglas je v sedanjiku in nedoločniku na različnih zlogih 2. mn. razen: prebivalci iz različnih delov dežele; pripovedoval jim je različne zgodbe / o tem sem slišal različne stvari / prodaja različne vrste sadja ● okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo razlíčno prisl.: različno kaj pojmovati; različno dolgi trakovi; različno oblikovani predmeti; sam.: zanimivost in privlačnost različnega ♪
  13.      raznarodíti  -ím dov., raznaródil (ȋ í) vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil ♪
  14.      raznarodováti  -újem nedov. (á ȗ) jemati narodno zavest in znake narodnosti: raznarodovati narodne manjšine ♪
  15.      raznolíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoličnost stvari / narodnostna raznoličnost prebivalstva / raznoličnost obeh pesnikov različnost ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike ♪
  16.      raznoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo // knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna ♪
  17.      razporedítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
  18.      reprodúkcija  -e ž (ú) 1. glagolnik od reproducirati: reprodukcija fotografije / naprave za stereofonsko reprodukcijo; mehanski način reprodukcije zvoka / razvoj glasbene reprodukcije / biti sposoben za reprodukcijo; prašiči za rejo in reprodukcijo / reprodukcija prebivalstva obnavljanje prebivalstva glede na rodnost in smrtnost 2. slika, fotografija, narejena s fotografsko-tiskarskim postopkom: obesiti reprodukcijo na steno; prelistaval je knjigo z reprodukcijami umetniških del 3. ekon. obnavljanje proizvodnje: proces reprodukcije; teorija reprodukcije / družbena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v narodnem gospodarstvu; navadna reprodukcija obnavljanje proizvodnje v nespremenjenem obsegu; razširjena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v povečanem obsegu ♪
  19.      réz  -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑) 1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu // mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez 2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red ž: raztrositi rezi 3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena ● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu ♪
  20.      rezultánta  -e ž (ȃ) fiz. vektor, ki se dobi kot vsota dveh ali več vektorjev: določiti rezultanto; rezultanta hitrosti, sil; pren., knjiž. narodnost je rezultanta različnih komponent; cena je rezultanta povpraševanja in ponudbe ♪
  21.      režáti  -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í) 1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana // navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži 2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja 3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer // s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom 4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad režáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati ∙ nizko reži se kot pečen maček zelo // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti režèč -éča -e: režeč se je prišel v sobo; režeč pes ♪
  22.      rímski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego ∙ rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev ◊ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu ♪
  23.      ród  -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodóvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu 2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani // ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu 3. značilnost glede na prednike a) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod; materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod; biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega 4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega; igralec starejšega rodu; mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini // ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno // čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu 5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati se za dom in rod 6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše; tam prebiva srečen rod // z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga 7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi; v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske 8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju; znaki rodu ● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk ◊ agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom ♪
  24.      róden  -dna -o prid. (ọ̄) raba peša 1. domač, rojsten: zapustiti rodni kraj; opisovati rodno mesto / rodna dežela 2. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na krvno sorodnost; pravi: nima rodne sestre; skrbel je zanj kot rodni oče / rodnega brata je izdal lastnega; niti rodni otroci bi ji ne mogli tako streči ● vznes. zapustiti rodno grudo domači kraj, domovino; ekspr. spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil ♪
  25.      rodomòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin; genocid: upreti se rodomoru / narod je bil obsojen na rodomor ♪

   1 10 35 60 85 110 135 160 185  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA