Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roba (283)



  1.      róba  -e ž (ọ́) 1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba // izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba 2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje 3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba
  2.      robáč  -a m (á) jesensko jabolko rdeče barve z izrazitimi robovi od muhe do sredine sadeža
  3.      róbača  tudi robáča -e ž (ọ̄; á) 1. nar. široka srajca iz domačega platna: nositi robačo // srajca sploh: kupiti robačo 2. nar. belokranjsko žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: dolga, široka robača 3. knjiž. rubaška: znan je bil po tem, da je nosil robačo / ruska robača
  4.      robàn  tudi robán -ána m ( á; ) star. robat človek: kdo bi se pogovarjal s tem robanom
  5.      robantè  -éta m ( ẹ́) ekspr. kdor (rad) robanti: malo grob, a dobrosrčen robante
  6.      robántenje  -a s (á) glagolnik od robantiti: zaslišati robantenje; po dolgem robantenju se je le pomiril / robantenje, da je narejeno zanič, je krivično
  7.      robántiti  -im nedov.) ekspr. izražati jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: kar naprej robanti; robantiti, ker delo ni opravljeno / robantiti na koga / vrag naj jih vzame, je robantil robantèč -éča -e: robanteč je odšel iz sobe
  8.      robàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima rob, robove: robati in okrogli klini; robato kamenje / robata sol 2. ki ni lepo, nežno oblikovan: robat obraz; robate roke / robat stol ∙ ekspr. robat glas hripav // ekspr. neroden, okoren: robate kretnje / robati verzi 3. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti, zlasti v govorjenju: robat, a dober človek; nekoliko robata ženska / robate besede; robate šale; robato govorjenje / robat humor / pripovedoval jim je robate zgodbe nespodobne, nedostojne robáto prisl.: robato se vede do otrok
  9.      robátež  -a m () ekspr. robat človek: kar všeč mi je ta robatež
  10.      robátost  -i ž (á) lastnost, značilnost robatega: robatost predmeta / robatost njegovega jezika / moška robatost / ekspr. pripovedovati robatosti robate šale
  11.      robávs  -a m () slabš. 1. robat človek: pri tem robavsu s prijaznostjo nič ne opraviš 2. neroden, neuglajen človek: po njegovem vedenju se vidi, da je robavs 3. velik, zelo močen človek: ta robavs dvigne za tri može
  12.      robávsast  -a -o prid. () slabš. 1. robat, grob: robavsast, a dober sosed 2. neroden, neuglajen: robavsast hribovec ● ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen
  13.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
  14.      akrobát  -a m () kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat
  15.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
  16.      akrobátka  -e ž () ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka
  17.      akrobátski  -a -o prid. () nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu ♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
  18.      akrobátstvo  -a s () redko akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo; pren. miselno akrobatstvo
  19.      aprobácija  -e ž (á) adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
  20.      aprobacíjski  -a -o () pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok
  21.      čarôba  -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba
  22.      dróba  in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin
  23.      garderóba  -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
  24.      gróbanica  -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo
  25.      gróbanje  -a s (ọ̑) glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA