Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roba (176-200)


  1.      premér  -a m (ẹ̑) 1. geom. razdalja med točkama na krožnici, elipsi, površju krogle, merjena skozi središče: izračunati premer kroga, krogle / narisati premer; pren., publ. sodelovanje je dobilo širok premer 2. razdalja med točkama na nasprotnih straneh oboda, roba pri okroglih predmetih, merjena skozi središče: premer cevi, debla; plošča s premerom trideset centimetrov / notranji, zunanji premer ♦ gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm ♪
  2.      preprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) prijemati a) drugače, na drugem mestu: preprijemati volan, vrv / preprijemati s francozom b) z drugo roko: s to roko kovčka ne morem več nesti, bom moral preprijemati ● preprijemati kline, veje pri plezanju prenašati telesno težo na roko, s katero se prijema (naslednji) klin, veja preprijémati se prenašati telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijemati drugje: akrobat se je spretno preprijemal in se po vrvi hitro oddaljeval ◊ strojn. zobati kolesi se preprijemata prijemata, stikata tako, da prihaja zob enega v presledek med zobema drugega ♪
  3.      prevísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene // knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber ♪
  4.      pridrséti  -ím dov. (ẹ́ í) drseč priti: drevo se je prikotalilo in pridrselo v dolino; pridrseti na saneh po klancu / likalnik je pridrsel do roba mize // lahkotno premikajoč se priti: jahta je pridrsela izza rta / ekspr. natakar je s pladnji pridrsel k mizi ♪
  5.      prikipéti  -ím dov., tudi prikípel (ẹ́ í) 1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila 2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči ● ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem začeli so peti; ekspr. iz prsi so ji prikipeli težki vzdihi začela je vzdihovati; ekspr. njen obup je prikipel do vrha postala je zelo obupana ♪
  6.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti ● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati ♪
  7.      priostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij ♪
  8.      priríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca ♪
  9.      prtljážnica  -e ž (ȃ) shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji ● žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini ♪
  10.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  11.      ptialín  -a m (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  12.      púding  -a m (ȗ) 1. industrijski izdelek v obliki prahu iz škroba, mleka: stresti puding v mleko / čokoladni, lešnikov puding // jed iz tega izdelka: jesti puding 2. gastr. močnata jed, kuhana v sopari: kuhati puding / rižev, sirov puding ♪
  13.      púšeljc  -a [šǝl] m (ȗ) pog. šopek: narediti pušeljc; pušeljc rdečih nageljnov; dekle je lepo kot pušeljc ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek ♪
  14.      rátluk  -a m (ȃ) gastr. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja z dodatkom dišav in barvil: jesti, kupiti ratluk; ratluk z orehi ♪
  15.      rázan  -a -o prid. (ā) knjiž. do roba poln: razana žlica moke rázano prisl.: razano poln lonec ♪
  16.      razkròj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razkrojiti: pospeševati, povzročiti razkroj kake snovi; hiter, počasen razkroj; razkroj gnoja; razkroj hranilnih snovi v telesu; produkti razkroja / razkroj beljakovin; razkroj škroba v sladkor / začel se je razkroj sovražne vojske; zaradi nesoglasij je prišlo do razkroja stranke / moralni, politični, socialni razkroj / biti v razkroju ♪
  17.      résast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj ◊ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko résasto prisl.: resasto porasel obraz ∙ nar. resasto gledati jezno, namrščeno ♪
  18.      ríbniški 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek ♪
  19.      rób 1 -a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele // površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti // skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika 2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja / narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del / hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo // zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom 3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi // temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove 4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini // nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih 5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju ● ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu ◊ bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; lingv. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu ♪
  20.      rób 2 -a m (ọ̑) zastar. suženj: ujeti pobeglega roba ♪
  21.      rôjstvo  -a s (ó) 1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok // začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena 2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu jugoslovanski državljan; plemič po rojstvu 3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izid ● ekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sesti ◊ med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok ♪
  22.      rústičen  -čna -o prid. (ú) redko rustikalen: rustični stebri / knjiž. ta človek je rustičen robat, grob ♪
  23.      rustikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi ♪
  24.      sálto mortále  sálta mortále m, tudi neskl. (ȃ-ȃ) žarg. premet prosto, zlasti z višine, smrtni skok: narediti salto mortale; salto mortale cirkuškega akrobata; pren. to je bil politični salto mortale ♪
  25.      seljánka 2 -e ž (ȃ) bot. rastlina z robatim steblom in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Selinum ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA