Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roba (159-183)


  1.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  2.      pilotáža  -e ž (ȃ) pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja ♪
  3.      planôta  -e ž (ó) višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju: kraška, travnata planota; z roba planote se je odprl pogled na vso dolino / visoka planota / ekspr. morska planota ♪
  4.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
  5.      pojálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) bot. rastlina zajedavka z raznobarvnimi cveti v socvetju, Orobanche: kaduljin, mali pojalnik ♪
  6.      pokópič  -a m (ọ̑) 1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran 2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli ♪
  7.      pôla  -e ž (ó) 1. večji kos papirja pravokotne oblike: preganiti polo; pregledoval je dolge pole, popisane s številkami / razrezati papir na pole / pola papirja // s prilastkom tak kos papirja, prirejen za različne namene: popisna pola; izpolniti vprašalno polo / izrezovalna pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu 2. obrt. sestavni del ženskega krila od pasu do roba krila: urezati pole; sprednja, zadnja pola / krilo na štiri pole 3. nav. mn., star., navadno s prilastkom spodnji del daljšega oblačila, zlasti suknjiča, plašča: zaplesti se v plaščne pole; halja z dolgimi polami ● zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga ◊ biol. klična pola zarodna plast; min. pola tanjša plast rudnine; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; knjigoveška pola kos papirja določene velikosti, ki navadno trikrat preganjen dá v knjigi šestnajst strani; tiskovna ali tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; vzorčna pola natisnjena pola za ogled; um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka; zal. idealna avtorska pola ♪
  8.      polénta  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode: kuhati, jesti polento; z ocvirki zabeljena polenta; skleda polente ♪
  9.      prámen  -éna m (á ẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe ♪
  10.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪
  11.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
  12.      pregrób  -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) preveč grob: za jopico je ta volna pregroba / pregrob človek / pregrobe metode / pregroba opredelitev kake teorije pregróbo tudi pregrobó prisl.: pregrobo mleta kava ♪
  13.      prek  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame c) po površini: reka se je razlila prek ravnine č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji ♪
  14.      preko  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede // za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije 3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz ♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja ♪
  15.      prekòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop 2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop 3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu 4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba ♪
  16.      prekopáti  -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ) 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli 3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto 4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali prekopáti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo 2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage prekopán -a -o: prekopan grob; prekopana greda ♪
  17.      prekopávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato 2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče 3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto 4. pokopavati na drugo mesto: prekopavati na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopavati grob na mestu starejšega groba kopati novega: zaradi prostorske stiske prekopavajo grobove že po desetih letih ♪
  18.      premér  -a m (ẹ̑) 1. geom. razdalja med točkama na krožnici, elipsi, površju krogle, merjena skozi središče: izračunati premer kroga, krogle / narisati premer; pren., publ. sodelovanje je dobilo širok premer 2. razdalja med točkama na nasprotnih straneh oboda, roba pri okroglih predmetih, merjena skozi središče: premer cevi, debla; plošča s premerom trideset centimetrov / notranji, zunanji premer ♦ gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm ♪
  19.      preprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) prijemati a) drugače, na drugem mestu: preprijemati volan, vrv / preprijemati s francozom b) z drugo roko: s to roko kovčka ne morem več nesti, bom moral preprijemati ● preprijemati kline, veje pri plezanju prenašati telesno težo na roko, s katero se prijema (naslednji) klin, veja preprijémati se prenašati telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijemati drugje: akrobat se je spretno preprijemal in se po vrvi hitro oddaljeval ◊ strojn. zobati kolesi se preprijemata prijemata, stikata tako, da prihaja zob enega v presledek med zobema drugega ♪
  20.      prevísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene // knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber ♪
  21.      pridrséti  -ím dov. (ẹ́ í) drseč priti: drevo se je prikotalilo in pridrselo v dolino; pridrseti na saneh po klancu / likalnik je pridrsel do roba mize // lahkotno premikajoč se priti: jahta je pridrsela izza rta / ekspr. natakar je s pladnji pridrsel k mizi ♪
  22.      prikipéti  -ím dov., tudi prikípel (ẹ́ í) 1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila 2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči ● ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem začeli so peti; ekspr. iz prsi so ji prikipeli težki vzdihi začela je vzdihovati; ekspr. njen obup je prikipel do vrha postala je zelo obupana ♪
  23.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti ● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati ♪
  24.      priostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij ♪
  25.      priríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca ♪

   34 59 84 109 134 159 184 209 234 259  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA