Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rožen (23-47)



  1.      grôzen  -zna -o prid., grôznejši () 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno 5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna 6. nar. gorenjsko lep, čeden: bila je grozno dekle grôzno 1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere 3. v medmetni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
  2.      grozênje  -a s (é) glagolnik od groziti: njegovega grozenja se ni bal
  3.      heterózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj
  4.      kancerózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. rakav: kancerozne celice / kancerozno obolenje
  5.      króžen  -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krog ali kroženje: krožni izsek, lok; prehajati iz krožne oblike v spiralo / krožna cesta; krožna planinska pot / stavba ima krožni hodnik; krožni trdnjavski zid / krožno dirkališče, tekališče / satelit je opravil krožno pot okoli zemlje ◊ anat. krožna mišica mišica, ki zapira in odpira odprtino; ekon. krožno gibanje denarja; fiz. krožno gibanje gibanje po krožnici; krožno valovanje valovanje, ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; strojn. krožno hlajenje hlajenje stroja s sklenjenim tokom zraka ali vode; šport. krožni obrat obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva; krožna (kolesarska) dirka dirka po krožni progi; tur. krožno potovanje potovanje, pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti króžno prisl.: krožno se gibati
  6.      króženje  -a s (ọ́) glagolnik od krožiti: enakomerno kroženje vode, zraka / kroženje krvi po telesu / kroženje zemlje okrog sonca / po večurnem kroženju nad mestom se je spustil na letališče / kroženje uradnih spisov / hotel je preprečiti kroženje takih govoric / kroženje denarja, kapitala
  7.      láhkooborožênec  -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev
  8.      leprózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. gobav: leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži
  9.      nèoborožèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni oborožen: vojaki so se spopadli z neoboroženimi vaščani / ekspr. človek stoji pred življenjem neoborožen
  10.      nèogróžen  -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (-ọ̄; - -é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci
  11.      nèpróžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
  12.      obkróženje  -a s (ọ́) glagolnik od obkrožiti: večkratno obkroženje lune / obkroženje črede, živali
  13.      oborožênec  -nca m (é) knjiž. oborožen človek: v vas so se pripeljali oboroženci; v spremstvu je bilo deset oborožencev; v akciji so sodelovali oboroženci in civilisti
  14.      oborožênost  -i ž (é) lastnost, stanje oboroženega: oboroženost vojakov; dobra oboroženost države / ekspr. v delu se kaže avtorjeva znanstvena oboroženost
  15.      ogróženec  tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é) kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca
  16.      ogróženost  tudi ogrožênost -i ž (ọ̄; é) lastnost, stanje ogroženega: ogroženost obstoja organizacije / socialna ogroženost otroka
  17.      okróžen 1 -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na okrožje: okrožne meje / okrožni sekretar / okrožna konferenca / okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; okrožni zdravnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okrožjujur. okrožno sodišče prvostopenjsko sodišče za važnejše pravne zadeve in drugostopenjsko sodišče za navadne pravne zadeve
  18.      okróžen 2 -žna -o prid. (ọ́) knjiž., redko krožen: okrožna cesta naj bi bila meja mestnega naselja
  19.      oróžen  -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na orožje: orožna industrija / orožni list dokument, s katerim se dovoljuje posest in nošenje orožja; žarg. orožne vaje vojaške vaje
  20.      oroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) poroženeti: koža oroženi
  21.      ostróžen  -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo
  22.      ostróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce
  23.      pákróžen  -žna -o prid. (-ọ̑) knjiž., redko eliptičen, elipsast: pakrožna pot zemlje okrog sonca
  24.      pólkróžen  -žna -o [k] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike ♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete
  25.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA