Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rožen (201-225)


  1.      lavínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lavino: lavinska področja / lavinski psi psi, izučeni za reševanje izpod plazov; lavinska sonda ♦ šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem področju ♪
  2.      legionár  -ja m (á) pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije ♪
  3.      límfa  -e ž (ȋ) 1. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali, mezga: pod roženo plastjo kože se je nabrala limfa; kri in limfa 2. med. cepivo proti kozam: vbrizgniti limfo ♪
  4.      línj  -a m (ȋ) zool. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi, Tinca tinca: debeli linji ♪
  5.      ljudjé  ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi na ljudeh; ljudje in živali b) neki ljudje čakajo pred vrati; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali; pri mizi je prostora še za tri ljudi; gruča ljudi; nekaj ljudi je že v čakalnici; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi; zbralo se je precej ljudi; ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve; ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje; ljudje, odprite; kaj pa mislite, ljudje božji; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcev c) dobri ljudje so mu pomagali; hinavski, pošteni ljudje; mladi in stari ljudje se težko razumejo; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje č) kmečki, mestni ljudje; poslovni ljudje; tako so sklenili ljudje na upravi; skrb za delovne ljudi; žarg.: govoril sem z odgovornimi ljudmi; politični ljudje politiki; vodilni ljudje d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje; to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje; to niso ljudje, ampak lutke; ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh); Pokazali ste mi, kaj je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti; v mestu ljudje nimajo pravega miru; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo 2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili; ne vznemirjajte ljudi; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi; enakopravnost ljudi pred zakoni; odnosi med ljudmi 3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem; ljudje ga opravljajo; ljudje bodo to kmalu pozabili; ljudje pravijo, da ni prav ravnal; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli ● ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli; vsi ljudje vse vedo; prim. človek ♪
  6.      logístika  -e ž (í) 1. filoz. simbolna logika: osnove logistike 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov ♪
  7.      lók  -a m (ọ̑) 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe // kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok 2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok 3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok 4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku 5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti 6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj ● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok ◊ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; muz. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjm robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega ♪
  8.      lokostrélec  -lca m (ẹ̑) 1. športnik, ki goji lokostrelstvo: tekmovanje lokostrelcev 2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: lokostrelci in ščitonosci ♪
  9.      lóri  -ja m (ọ̑) zool. 1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev 2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus ♪
  10.      lovopúst  -a m (ȗ) lov. čas v letu, ko je lov (na nekatere živali) prepovedan: lovopust se je začel; lovil je tudi v lovopustu; lovopust za gamse je minil; konec lovopusta / ta žival ima lovopust vse leto; vidra je tako ogrožena, da bi potrebovala celoleten lovopust ♪
  11.      lúska  -e ž (ū) nav. mn. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice ◊ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati ♪
  12.      lúskavec  -vca m (ú) zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci ◊ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron ♪
  13.      mačéta  -e ž (ẹ̑) v tropskem okolju enorezen dolg nož za sekanje, klestenje: skozi tropski pragozd si je utiral pot z mačeto / bili so oboroženi z noži in mačetami ♪
  14.      majáti  májem tudi májati -em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo; klasje se maje; pijanec stoji pred vrati in se maje; veriga visi z voza in se maje niha; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda; uporno pleme maje vladarju prestol // povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo; mostnice so se majale pod nogami; zemlja se zelo maje ● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje majáti se, tudi májati se 1. biti majav: brv je trhla in se že maje; miza se maje; zobje se mu majejo; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje; stebri starega družbenega reda so se majali; temelji te filozofije se že majejo 2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih 3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam // iti, hoditi: kam se pa maješ ● ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada; žarg., šah. pozicija se maje je slaba; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize majáje: pijanec se je majaje napotil proti domu; majaje z glavo je odšel; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto majajóč -a -e: majajoč z glavo; majajoč se dom; skozi majajoče se veje gledati luno ♪
  15.      mánliherica  -e ž (ȃ) voj. puška repetirka, avstrijske proizvodnje: biti oborožen z manliherico ♪
  16.      maskíranec  -nca m (ȋ) maskiran človek: oborožen maskiranec ♪
  17.      mávzer  -ja m (á) voj. 1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito: oboroženi so bili s puškami in mavzerji 2. orožje, imenovano po konstruktorju Mauserju: mavzerji so zelo razširjeni; neskl. pril.: mavzer pištola, puška ♪
  18.      mávzerica  -e ž (á) voj. puška repetirka, nemške proizvodnje: biti oborožen z mavzerico ♪
  19.      mávzerka  -e ž (á) voj. mavzerica: biti oborožen z mavzerko ♪
  20.      mêčar  in mečár -ja m (ȇ; á) nekdaj 1. vojak, oborožen z mečem: pogumen mečar 2. izdelovalec mečev: mečar na dvoru ♪
  21.      mejáš  -a m (á) 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni mejaši Slovencev so Hrvati in Madžari 3. knjiž., redko obmejni prebivalec: mejaš z narodnostno ogroženega področja; psihološke posebnosti mejašev // nekdaj kmet vojak ob avstrijsko-turški meji: četa hrvaških mejašev; brambovci in mejaši ◊ zgod. mejaš v fevdalizmu lastnik, zakupnik vinograda, ki ni podložen gorskemu gospodu, zlasti na Dolenjskem ♪
  22.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža ♪
  23.      métež  -a m (ẹ̑) 1. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri: metež se je polegel; zaiti v metež / snežni metež / peščeni metež 2. ekspr., navadno s prilastkom oborožen spopad neurejene večje skupine ljudi, stisnjene na kakem prostoru: na bojišču se ni ustrašil najhujšega meteža / bojni metež / z oslabljenim pomenom naš narod vendarle ni izginil v metežu imperialističnega spopada ∙ ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; ekspr. ta knjiga je izšla sredi krvavega vojnega meteža med vojno // idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: poseči v politični metež / volilni metež 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom burno, hrupno, raznovrstno dogajanje: vrgel se je v metež življenja 4. ekspr., z rodilnikom velika količina česa iz različnih smeri prihajajočega, neurejenega: pognal se je v metež krogel / prebudil ga je metež zvokov / metež besed, misli ♪
  24.      mihájlovičevec  -vca m (ȃ) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci ♪
  25.      mobilizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od mobilizirati: mobilizacija mlajših letnikov / mobilizacija motornih vozil / mobilizacija zdravstvenega osebja med epidemijo 2. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: opraviti, razglasiti mobilizacijo / vojna mobilizacija // publ. povzročitev aktivnosti ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditev, pritegnitev: mobilizacija vseh naprednih sil v boju za mir; tisk opravlja pri ljudeh vlogo vzgoje, obveščanja in mobilizacije ◊ ekon. mobilizacija kapitala zbiranje kapitala za investicije; sprememba dolgoročno naloženega kapitala v kratkoročno naloženega; voj. delna, poskusna, splošna mobilizacija ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA