Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roženčev (3)

1.      láhkooborožênec  -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev ♪
2.      oborožênec  -nca m (é) knjiž. oborožen človek: v vas so se pripeljali oboroženci; v spremstvu je bilo deset oborožencev; v akciji so sodelovali oboroženci in civilisti ♪
3.      razorožênec  -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev ♪