Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ročen (51-75) ![](arw_left.gif)
- samorôčen in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombe samorôčno in samoróčno prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka // sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati ♪
- sòrôčen in sòróčen -čna -o prid. (ȍ-ō; ȍ-ọ̄) nanašajoč se na dve roki: soročen prijem / soročna žaga žaga, ki se drži z obema rokama ∙ šport. soročno visenje na bradlji ♪
- srednjeróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na srednji rok: najeti srednjeročni kredit; srednjeročno posojilo / srednjeročni načrt razvoja gospodarstva; srednjeročne investicije ♪
- stóprocênten in stóprocénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄) 1. stoodstoten: stoprocentno povečanje cen 2. ekspr. popoln, vsestranski: doseči stoprocenten uspeh ● pog. nisem stoprocenten, da bom šel na izlet popolnoma prepričan stóprocêntno in stóprocéntno prisl.: z njim se stoprocentno strinjam; stoprocentno vrniti dolg ♪
- svojerôčen in svojeróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: svojeročne opombe / svojeročni podpis ∙ knjiž. podaril mu je svojeročen izdelek lasten svojerôčno in svojeróčno prislov od svojeročen: svojeročno podpisati; svojeročno napisana prošnja // pog. sam, brez tuje pomoči: svojeročno narediti; svojeročno pobeliti sobo / pismo je prinesel svojeročno osebno ♪
- štírirôčen in štíriróčen -čna -o prid. (ȋ-ō; ȋ-ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami: štiriročna klavirska igra ♦ muz. štiriročna skladba štírirôčno in štíriróčno prisl.: igrati skladbo štiriročno ♪
- ukročênost -i ž (é) stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov ♪
- uróčen -čna -o prid. (ọ̄) ki uroči a) po ljudskem verovanju: bati se uročne ženske / uročne besede / uročna moč b) ekspr.: dolgi, uročni poljubi; njene črne oči so zanj uročne uróčno prisl.: uročno gledati ♪
- uročênost -i ž (é) po ljudskem verovanju stanje uročenega: uročenost človeka, živali / ekspr.: ideološka uročenost; uročenost žrtve ♪
- vzróčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na vzrok: vzročni in posledični vidik; vzročna utemeljenost / ugotoviti med pojavi vzročno zvezo / vzročno mišljenje mišljenje, ki iz skupnega nastajanja pojavov sklepa, da je eden od njih vzrok drugemu, drugim ♦ lingv. vzročni prislov, veznik; vzročno priredje priredje, v katerem drugi stavek prvega pojasnjuje glede na vzrok; med. vzročno zdravljenje zdravljenje, s katerim se želi odpraviti vzrok bolezni vzróčno prisl.: vzročno povezati pojave ♪
- vzročênje -a s (é) glagolnik od vzročiti: odročenje, vzročenje in priročenje ♪
- zaróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan ♪
- zaročênec -nca m (é) zaročen moški: predstavila je svojega zaročenca // nav. dv. in mn. kdor je zaročen: srečanje zaročencev ♪
- zaročênje -a s (é) glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje ♪
- zaročênka -e ž (é) zaročena ženska: na ples je šel z zaročenko ♪
- zgódnjebaróčen -čna -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na zgodnji barok: zgodnjebaročni slog / zgodnjebaročna opera ♪
- zlátoporočênec -nca m (ā-é) nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke: čestitati zlatoporočencema ♪
- agregát -a m (ȃ) 1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale 2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin ♪
- anestezíja -e ž (ȋ) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti ♪
- bakanál tudi bakhanál -a m (ȃ) knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti ♪
- blók -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok;
propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo ◊ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava ♪
- búla 3 -e ž (ȗ) v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo ♪
- časopísje -a s (ȋ) časopisi, dnevni tisk: vse časopisje poroča o obisku; naročen je na dnevno časopisje ♪
- deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́) 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev // ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje // pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah
prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv ♪
- deklína -e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226