Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roč (5.201-5.225)


  1.      sámec  -mca m (á) 1. žival moškega spola: samci te živali imajo močne čekane; opičji, žabji samec; samci in samice / ekspr. v njem se je vzbudil nagon samca 2. nav. ekspr. neporočen moški: bil je star samec; v baraki stanuje pet družin in deset samcev / še vedno je samec 3. voz, v katerega se vpreže ena žival: zapreči samec; peljati se s samcem ● nar. do tam bodo po Savinji pluli samci manjši splavi ◊ agr. (kozolec) samec kozolec, ki ima okna v eni vrsti ♪
  2.      samíca  -e ž (í) 1. žival ženskega spola: samice ležejo, odlagajo jajčeca; mačja samica; samica laboda; samci in samice 2. nav. ekspr. neporočena ženska: na stanovanje ga je vzela stara samica / vse življenje misli ostati samica 3. jetniška celica za posameznega obsojenca za najstrožje prestajanje kazni: premestili, zaprli so ga v samico / ker se je upiral, so mu določili dva meseca samice / celica samica ◊ les. (žaga) samica venecijanka ♪
  3.      samíčen  -čna -o prid. (ȋ) zastar. 1. neporočen, samski: bil je še samičen 2. osamljen: tam je sedela samična in zapuščena žena / v vinograd drži samična stezica ♪
  4.      sámka  -e ž (á) nav. ekspr. neporočena ženska: stanovati pri starejši samki / ostala je samka ∙ star. samka vali samica ♪
  5.      samó  prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel, kar hočeš / ekspr. v mislih ji je samo in edino on / samo zato ga ne mara, ker preveč govori; nesreča se je zgodila samo zato, ker niso bili previdni / elipt.: samo sreča, da pred vožnjo ni pil; samo trenutek, prosim; končali smo. Samo še to // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje: mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš; brez moči je bil in je lahko samo gledal, kako vse propada; samo igrala bi se; kako je tam, si lahko samo predstavljate / hotel je samo jesti in jesti // nav. ekspr., navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: sin gara, hči pa samo lenari; starši so kupovali zemljo, otroci pa jo samo prodajajo 2. ekspr., z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo / elipt.: samo mirno, brez strahu; samo na dan z besedo; samo noter, prosim; samo potrpljenje; samo tako naprej // izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl / elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat 3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili o nas; samo kje bomo zdaj dobili zdravnika / elipt. rekel je, da pride. Samo kdaj 4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: naj se igrajo, samo če ne bodo delali prevelikega hrupa; samo če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; če samo sliši kaj o njem, se razburi / tam nekaj pomeniš samo, če imaš denar 5. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi; samo da se ji ni kaj zgodilo; da se samo more tako sprenevedati; samo če me ni izdal // izraža ukaz, željo: samo da boš priden; samo da bi ga pregovoril; če bi se samo dalo kam skriti II. v vezniški rabi 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: to ti lahko prodam, samo zate bo predrago; je priden delavec, samo izkušnje mu manjkajo / govori lepo, samo malo pretiho; vlaki prihajajo, samo z zamudo / elipt.: z vami grem, samo, ali je potrebno; lepo se sliši, samo, ali je res // z nikalnico za izražanje izvzemanja: vsi vedo, samo ona ne; lahko da boš od koga izvedel, samo od mene ne; te mravlje so podobne našim, samo ne po velikosti; bodi prizanesljiv, samo ne preveč // v zvezi samo da za omejevanje prej povedanega: na dopustu nam je bilo zelo lepo, samo da je bilo včasih prevroče; ne zmeni se, če drugi trpijo, samo da gre njemu dobro; takoj pridem, samo da se oblečem 2. nav. ekspr., navadno v zvezi ne samo - ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: dobil je ne samo smuči, ampak tudi drsalke; zame bi bila to ne samo sreča, ampak tudi čast; ni samo govoril, ampak tudi delal / ne prodaja samo hiše, ampak tudi vrt / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno 3. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: samo prikaže se v javnosti, že pišejo o njej; samo sede, pa ga spet pokličejo / samo da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno ● ekspr. samo čakajo, da planejo po njem poudarja intenzivnost dejanja; ekspr. to je stanovanje, kot si ga lahko samo želiš izraža visoko pozitivno stopnjo, mero; ekspr. odličen delavec je, samo kaj, ko pa ni več zdrav izraža obžalovanje; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena ♪
  6.      samodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore ♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev samodéjno prisl.: naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici ∙ zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam ♪
  7.      sámogíbanje  -a s (ȃ-í) filoz., po Heglu brezvzročno gibanje stvari v materialnem svetu: samogibanje materije ♪
  8.      samokólnica  -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska ♪
  9.      samomòr  -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
  10.      sámonastájanje  -a s (ȃ-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih ♪
  11.      sámonegácija  -e ž (ȃ-á) filoz., po Heglu negacija pojava, ki jo povzroči pojav sam: samonegacija humanizma ♪
  12.      sámoodtujevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. odtujevanje samemu sebi, svojemu bistvu: proces samoodtujevanja; odtujevanje in samoodtujevanje ♪
  13.      sámoodtujítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi ♪
  14.      sámoosvéščanje  -a s (ȃ-ẹ́) knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva ♪
  15.      sámoosvobájanje  -a s (ȃ-á) knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka ♪
  16.      sámoporájanje  -a s (ȃ-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja ♪
  17.      sámopozáben  -bna -o prid. (ȃ-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo ♪
  18.      samorásten  -tna -o prid. (ā) knjiž. samorasel: samorastna detelja / njeni samorastni otroci / samorastni ustvarjalci samorástno prisl.: njihovo kulturno prizadevanje je bilo samorastno ♪
  19.      samorášč  -a -e prid. (ȃ ā) star. samorasel: samorašča rastlina / to so bili samorašči otroci / samorašča beseda izvirna, originalna ♪
  20.      sámospoznávanje  -a s (ȃ-ȃ) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja // knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda ♪
  21.      samosrájčen  -čna -o prid. (ȃ) nekdaj ki nosi samo srajco: samosrajčni hribovski otroci ♪
  22.      samosrájčnik  -a m (ȃ) nekdaj majhen otrok, ki nosi samo srajco: samosrajčnika je posadila za mizo / že kot samosrajčnik je moral biti pri tujih ljudeh / otroci samosrajčniki ∙ slabš. s temi samosrajčniki se ne boste tepli z nedoraslimi fanti ♪
  23.      samostójen  -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino ◊ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona samostójno prisl.: narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje ♪
  24.      samótež  -a m (ọ̄) ročni voziček, navadno na dveh kolesih: pred seboj je porival svoj samotež; cize, gare in drugi samoteži ♪
  25.      samótežnik  tudi samotéžnik -a m (ọ̄; ẹ̑) nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: s težavo je porivala do vrha naložen samotežnik ♪

   5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA