Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roč (4.851-4.875)


  1.      razgubíti se  -ím se dov., razgúbil se (ȋ í) nav. ekspr. 1. raziti se, navadno neopazno: radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati a) neviden: otroci so se razgubili med drevjem b) neslišen: klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč 2. prenehati biti, obstajati: ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil razgubíti redko izgubiti: žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti ♪
  2.      razgúbljati se  -am se nedov. (ú) nav. ekspr. 1. razhajati se, navadno neopazno: že pred koncem predstave so se začeli gledalci razgubljati / počasi se razgubljajo iz sobe; ljudje se razgubljajo po trgovinah in gostilnah // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati a) manj viden: otroci se razgubljajo v visoki travi; steza se razgublja med skalami b) manj slišen: pesem se je razgubljala v noč 2. približevati se koncu obstajanja: dim, megla se razgublja / spomini se razgubljajo v pozabo razgúbljati redko izgubljati: kar naprej je razgubljal robce ♪
  3.      razhòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od raziti se: povzročiti, ukazati razhod; ob razhodu so se veselo pozdravljali; razhod množice, vojakov / razhod po domovih / medsebojna nesoglasja so povzročila razhod društva / njen razhod s fantom je bil dokončen 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): gre za razhode v metodah, ne pa v ciljih ♪
  4.      razhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot ∙ redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno ♪
  5.      razhrébati  -am dov. (ẹ̄) star. povzročiti, da kaj razpoka, se poškoduje: potres je razhrebal hiše; stene so se razhrebale / nalivi razhrebajo cesto razhréban -a -o: razhreban štedilnik; razhrebana kruhova skorja ♪
  6.      razíd  -a m (ȋ) glagolnik od raziti se: razid množice / pogosta nesoglasja so povzročila razid društva ♪
  7.      razigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati ♪
  8.      razigrávati  -am nedov. (ȃ) povzročati, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: znal je razigravati družbo; gostje so se počasi razigravali / ekspr. novica mu razigrava dušo ♪
  9.      raziskánost  -i ž (á) lastnost, značilnost raziskanega: raziskanost zgodovinsko pomembnega področja ♪
  10.      raziskováti  -újem nedov. (á ȗ) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet ♪
  11.      raziskríti  -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ȋ í) povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg raziskríti se 1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo 2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile ♪
  12.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪
  13.      razjásniti  -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene ♪
  14.      razjasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
  15.      razjéda  -e ž (ẹ̑) 1. vdolbina, ki jo naredi voda: razjede na kraških tleh; razjeda v skali 2. poškodba kovine zaradi kemičnega delovanja: razjede na železu 3. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi: kisline povzročajo razjede; razjede in opekline // razpadanje tkiva na koži ali sluznici: razjeda na koži, nogi, očesu / golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah; želodčna razjeda ♪
  16.      razjédati  -am nedov. (ẹ́) 1. z grizenjem uničevati: molji razjedajo volnene tkanine; nekatere mravlje razjedajo les / ekspr. težko delo mu razjeda zdravje uničuje; pren. sovraštvo mu razjeda srce 2. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: rja, sol razjeda železo / ta plin razjeda kožo, sluznico // s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: ledeniki razjedajo zemeljsko površje; valovi razjedajo obalo 3. ekspr. vznemirjati, mučiti: domotožje, ljubosumje, obup ga razjeda; zakaj bi se razjedal s takimi dvomi; ne razjedaj si duše razjedajóč -a -e: razjedajoča morska voda; razjedajoče hrepenenje ♪
  17.      razjedenína  -e ž (í) med. razjeda: kisline povzročajo razjedenine / razjedenina na koži ♪
  18.      razjésti  -jém dov., 2. mn. razjéste, 3. mn. razjedó tudi razjéjo; razjéj in razjèj razjéjte; razjédel razjédla, stil. razjèl razjéla (ẹ́) 1. z grizenjem uničiti: pohištvo so razjedli črvi; volneno blago razjedo molji; pren. častihlepje mu bo razjedlo dušo 2. s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: lug razje kožo; rja je razjedla kovinsko ograjo // s svojim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: hudournik je razjedel pobočje / vrv, žica mu je do krvi razjedla roko razjéden -a -o: od črvov razjedena omara; razjedena pločevina ♪
  19.      razjezíti  -ím dov., razjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli // povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila razjezíti se začutiti, izraziti veliko jezo: ko je to slišal, se je razjezil; oče se je razjezil nanj, ker ni izdelal; ekspr. za vsako malenkost se razjezi; hitro, rada se razjezi // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razjeziti se zaradi slabe kvalitete blaga / razjezil se je, da mu ne bo več dajal denarja / pusti me pri miru, se je razjezila razjezèn -êna -o: razjezen človek; razjezen je odšel spat ♪
  20.      razkadíti  -ím dov., razkádil; razkajèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome razkadíti se 1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko so se oblaki razkadili, smo zagledali vrhove gor; brezoseb. odpri okno, da se razkadi // ekspr. izginiti, miniti: pomisleki, predsodki so se razkadili; njegova slava se je brez sledu razkadila 2. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: počakal je, da se ji je jeza razkadila; navdušenje se mu je kmalu razkadilo; na svežem zraku se jim je pijanost razkadila ♪
  21.      razkájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter razkaja dim razkájati se prenehavati biti, obstajati: proti poldnevu se je megla začela razkajati ♪
  22.      razkalíti  -ím dov., razkálil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več (tako) trdo: toplota rezilo razkali; pri vrtanju se sveder lahko razkali ♪
  23.      razkazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke; razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opazno a) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen; povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare razkazováti se s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki razkazujóč -a -e: razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče ♪
  24.      razkláti  -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
  25.      razkleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da se konca česa ne stikata več: razkleniti členek pri verigi; s silo razkleniti obroč / ob zdravnikovem prihodu so ljudje razklenili krog; kólo se je razklenilo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razkleniti klešče; razklenil je past in dal vanjo vabo / razkleniti čeljusti; razkleniti živali gobec / razklenil je pest in pokazal denar; razkleniti roke dati jih v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž. razkleniti oči odpreti 3. (s silo) narediti, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: lovec je razklenil šape mrtve samice in vzel mladiča; prsti so se razklenili in nož je padel na tla 4. knjiž. narediti, da kdo ni več vklenjen: razkleniti ujetnika ● knjiž., redko hoja ga je razklenila sprostila; star. ob potresu se je zemlja razklenila v njej je nastala razpoka razklénjen -a -o: razklenjene čeljusti ♪

   4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA