Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

roč (426-450)



  1.      avtografírati  -am nedov. in dov. () tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko
  2.      avtográm  -a m () svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme; lov na avtograme
  3.      avtomatizírati  -am dov. in nedov. () 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
  4.      avtomobilíst  -a m () kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
  5.      avtonomizácija  -e ž (á) uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
  6.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  7.      azaléja  -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
  8.      ažúren 1 -rna -o prid. () adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
  9.      bábička  -e ž (á) ljubk., redko stara mati, babica: otroci, babička gre
  10.      bábištvo  -a s (ā) nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva // opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva
  11.      babóvje  -a s (ọ̑) slabš. ženske, ženstvo: polno babovja in otročadi se je nateplo tja
  12.      báchovski  -a -o [bah-] prid. () tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
  13.      baciláren  -rna -o prid. () med. ki ga povzročijo bacili: bacilarna bolezen
  14.      bájar  in bájer -ja m () pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
  15.      bájbáj  medm. (-) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj
  16.      bájtarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci; bil je iz bajtarske družine; bajtarska zemlja / bajtarska revščina; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko
  17.      bakanál  tudi bakhanál -a m () knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti
  18.      bakteriálen  -lna -o prid. () med. ki ga povzročijo bakterije: bakterialna bolezen
  19.      bakterióza  -e ž (ọ̑) agr. rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije: bakterioza macesna
  20.      balustráda  -e ž () arhit. ograja iz modeliranih stebričkov: terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna; baročna balustrada; stopnišča z balustradami
  21.      bandáža  -e ž () 1. med., šport. tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov: ortopedska bandaža 2. žel. zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa
  22.      bandêro  -a s (é) cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo; fantje so nosili rdeče farno bandero; procesija z banderi // star. zastava: bandero tolminskega grofa ● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi
  23.      barantáti  -ám nedov.) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke
  24.      báričen  -čna -o prid. (á) meteor. nanašajoč se na zračni pritisk: barična situacija / barična depresija področje nizkega zračnega pritiska
  25.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA