Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (851-875)



  1.      copátarski  -a -o prid. () nanašajoč se na copatarje: copatarsko orodje / copatarsko vedenje moža
  2.      cóprnica  -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
  3.      corrigénda  -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
  4.      coulómb  -a [kulon] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje elektrine
  5.      cŕka  -e ž () pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
  6.      cŕkel  -kla -o [ǝ] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno
  7.      cúc  -a m () nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
  8.      cúfati  -am nedov. () pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika
  9.      curie  -ja [kirí] m () fiz. enota za merjenje radioaktivnosti
  10.      cváncgarica  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica
  11.      cvénkati  -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem 2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe
  12.      cvetíšče  -a s (í) bot. razširjeni vrh cvetnega peclja: vrčasto cvetišče
  13.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
  14.      cvetličárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja
  15.      cvíčkar  -ja m () ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
  16.      cvíčkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost
  17.      cvíker  tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje
  18.      čájca  -e ž () nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec)
  19.      čájka 1 -e ž () knjiž. galeb: čajke kričijo nad morjem
  20.      čákati  -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice ♦ lov. šel je čakat lisico // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj
  21.      čápljica  -e ž () zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus
  22.      čáranje  -a s () glagolnik od čarati: verjeli so, da ima moč čaranja
  23.      čárati  -am nedov. () po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost
  24.      čarílo  -a s (í) knjiž. kar ima čarovno moč: verjeti v moč čarila
  25.      čarôba  -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA