Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (5.601-5.625)


  1.      séktar  -ja m (ẹ̑) knjiž. pripadnik sekte: preganjati sektarje ♪
  2.      séktor  -ja m (ẹ́) 1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor ♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja ♪
  3.      sekúnda  -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek 2. muz. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton // druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda ● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ◊ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje ♪
  4.      sekundírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. biti priča pri dvoboju: večkrat je sekundiral 2. podpirati, dopolnjevati koga, zlasti z besedami: sekundirati prijatelju / vneto mu je sekundiral pritrjeval ♪
  5.      seléktor  -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena ♪
  6.      seléktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na selektorje ali selekcijo: selektorsko delo / selektorska komisija ♪
  7.      sélfáktor  -ja m (ẹ̑-á) tekst. predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: selfaktorje zamenjujejo s popolnejšimi prstančnimi stroji ♪
  8.      selíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču 2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče 3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je stalo gosposko selišče / živali so se vračale v svoja stara selišča ♪
  9.      selíti  sélim nedov. (ȋ ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo ● publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči selèč -éča -e: seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice ♪
  10.      selívec  -vca m (ȋ) 1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec 2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec ♪
  11.      selívka  -e ž (ȋ) žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka ♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka ♪
  12.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
  13.      semafór  -ja in -a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva ∙ pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč 2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju ♪
  14.      seménarski  in semenárski -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na semenarje ali semenarstvo: semenarsko orodje / semenarski obrat; semenarska zadruga ♪
  15.      semnjár  -ja [sǝm] m (á) star. sejmar: krčme so bile polne semnjarjev in popotnikov ♪
  16.      sèmpatjà  in sèm pa tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) semintja: razburjen je hodil sempatja / sempatja je rastlo kako drevo / sempatja išče tolažbo v pijači; sempatja se je plaho nasmehnila; prim. sem ♪
  17.      sèn  snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ȁ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev ♪
  18.      senátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto ♪
  19.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata ♪
  20.      sentimentálka  -e ž (ȃ) 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka ♪
  21.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija ♪
  22.      senzacionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: časopisi so objavili senzacionalno novico; prva uprizoritev drame je bila senzacionalna / njihov tisk je zelo senzacionalen senzacionalističen 2. ekspr. izreden: senzacionalno odkritje / akustika v tej dvorani je senzacionalna zelo dobra ♪
  23.      senzacionalístičen  -čna -o prid. (í) ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti ♪
  24.      senzacionalízem  -zma m (ȋ) vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem ♪
  25.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe ♪

   5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA