Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (4.301-4.325)


  1.      podkupíti  in podkúpiti -im dov. (ȋ ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen ♪
  2.      podkuríti  in podkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval ● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč ♪
  3.      podléči  -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
  4.      podlístkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podlistkarje ali podlistek: podlistkarska snov / skromni podlistkarski honorarji / podlistkarski roman ♪
  5.      podlóžek  -žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav ◊ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer ♪
  6.      podméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ima manjšo mero, kot je določeno, dogovorjeno: podmerne ribe / podmerna deska ♪
  7.      podmórničar  -ja m (ọ̑) kdor je zaposlen na podmornici: postati podmorničar; življenje podmorničarjev ♪
  8.      podmôrski  -a -o prid. (ó) ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip; raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina ♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna ♪
  9.      pòdnajémniški  -a -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na podnajemnike: podnajemniška soba / podnajemniško razmerje ♪
  10.      pòdnaslòv  -óva m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove ♪
  11.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  12.      podóbar  -ja m (ọ̑) 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji 2. star. rezbar: podobar in pozlatar 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja ♪
  13.      podóbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa ♪
  14.      pòdoficírski  -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika ♪
  15.      podôkničar  in podókničar -ja m (ȏ; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev ♪
  16.      podòr  -ôra in -óra m (ȍ ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom ♪
  17.      podoráti  -ôrjem in -órjem dov., podôrji podorjíte; podorál (á ó, ọ́) z oranjem spraviti pod zemljo: podorati krompir, seme / podorati gnoj, plevel / slabo žito so kar podorali / podorati strnišče ♦ agr. podorati podorine podorán -a -o: podoran krompir ♪
  18.      podpihoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas ♪
  19.      podpihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: podpihovati ogenj, žerjavico / gozdni požar je podpihoval še veter razvnemal, širil // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postaja kaj slabega, negativnega močnejše, večje: podpihovati nezadovoljstvo, sovraštvo / njeno obnašanje je še podpihovalo njegovo jezo 2. spodbujati k dejanjem, navadno slabim, negativnim: s svojimi govori samo podpihuje ljudstvo proti vladi / sina podpihuje proti očetu ♪
  20.      podpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od podpirati: podpiranje ranjenca / podpiranje trama, strešne konstrukcije / gmotno podpiranje nadarjenih študentov / podpiranje predloga, idej ♪
  21.      podpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra // dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo 2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti // z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati ● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena podpírati se star. opirati se: starec se je podpiral na palico podpiráje: podpiraje ga, je počasi stopal ob njem podpirajóč -a -e: sedel je molče, podpirajoč si glavo podpíran -a -o: podpirana društva in ustanove ♪
  22.      podpís  -a m (ȋ) 1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom 2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis ● žarg., šol. učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim ♪
  23.      podpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake ♪
  24.      pòdpovpréčen  -čna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki ne dosega večine istovrstnega a) glede na stopnjo, količino: podpovprečna teža otroka; število učencev v razredu je podpovprečno / podpovprečna nadarjenost, sposobnost / kvaliteta tekmovanja je bila podpovprečna b) nav. ekspr. glede na lastnost, kakovost: podpovprečni izvajalci; vse življenje je ostal podpovprečen / ta film je podpovprečen pòdpovpréčno prisl.: podpovprečno inteligentni učenci; podpovprečno razvit otrok; vse naredi zelo podpovprečno; sam.: podpovprečni testa niso rešili ♪
  25.      podrépnik  -a m (ẹ̑) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: podrepniki so pritrjevali vsaki njegovi besedi; okupatorjevi podrepniki / ko bi le vedel, kdo je ta podrepnik, ki ga je prijavil ♪

   4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA