Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (4.026-4.050)


  1.      pádec  -dca m (ȃ) 1. glagolnik od pasti: a) preprečiti padec; poškodovati se pri padcu b) padec bombe, meteorita c) padec hitrosti / padec cen na tržišču / padec življenjskega standarda č) padec fašizma, vlade 2. ekspr. prestopek, prekršek: niso mu zamerili padca / dekletov padec 3. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izmeriti, ugotoviti padec; padec doline, terena 4. razlika med izhodiščno večjo vrednostjo in doseženo manjšo vrednostjo: velik padec temperature ◊ geom. padec tangens naklonskega kota premice ali ravnine; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; les. padec premera manjšanje premera debla od panja proti vrhu; med. padec temperature znižanje temperature na normalno temperaturo; šport. skok s padcem ♪
  2.      paganízem  -zma m (ȋ) poganstvo: širjenje paganizma ♪
  3.      pahljáčnik  -a m (ȃ) nav. mn., zool. hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene, Lamellicornia ♪
  4.      pájzelj  -na in -zlja [zǝl] m (á) nižje pog. zakoten, zanemarjen gostinski lokal: v tem pajzeljnu imajo dobro kapljico // majhen, neprimeren prostor: za ta pajzelj preveč plačuješ ♪
  5.      pakét  -a m (ẹ̑) 1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo // poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket 2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic 3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov ◊ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic v kapitalistični ekonomiki večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami ♪
  6.      paktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od paktirati: razkrinkati paktiranje z okupatorjem ♪
  7.      paktírati  -am nedov. (ȋ) nav. slabš. sodelovati, povezovati se: paktiral je z okupatorjem; paktirati s sovražnikom ♪
  8.      palatál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž ♪
  9.      palatálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom: palatalna pripora / palatalni l [l'] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; palatalni soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom ♪
  10.      palatín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku naslov za dvorjana: vladar in njegovi palatini 2. zgod., do 1848 vladarjev namestnik na Ogrskem ♪
  11.      paléta  -e ž (ẹ̑) 1. slikarska priprava za razmazovanje, mešanje barv: v roki je držal paleto in slikal; paleta in čopič / barve s palete; pren., knjiž. pisatelj slika življenje z bogato in pisano paleto ∙ ekspr. ta motiv je vreden njegove palete da bi ga on upodobil, naslikal 2. knjiž., s prilastkom barve, barvni odtenki pri čem: na tej sliki prevladuje svetla paleta; paleta impresionizma / modna paleta se vsako leto spreminja modne barve // elementi, stvari, sestavljajoči kako celoto: letošnja repertoarna paleta je zelo aktualna; pisana orkestralna paleta; zvočna paleta 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: travnik nudi paleto barv; paleta idej, zabavnih popevk 4. teh. priprava z mednarodno dogovorjenimi merami, obliko za prevažanje blaga: nalagati sadje s paletami; lesena paleta; palete in viličarji ♪
  12.      pámet  -i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno ● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ♪
  13.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel ♪
  14.      páncer  -ja m (á) nav. mn., žarg. smučarski čevelj z nepregibnim podplatom: dobil je smučke in nove pancerje ♪
  15.      pandúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na pandurje: pandurska uniforma / pandurski brki ♪
  16.      panél  -a m (ẹ̑) 1. žarg. panelna plošča: sestaviti kaj iz panelov / prostor so predelili s paneli 2. arhit. uokvirjena plošča v stropni, stenski leseni oblogi ali v vratih: paneli z ornamenti 3. publ. posvetovanje načrtno izbrane skupine oseb o delovnih, raziskovalnih načrtih: organizirati panel; sodelovati na panelu; neskl. pril.: v panel diskusiji so sodelovali pomembni glasbeni delavci; panel plošča ♦ grad. panel gradnja panelna gradnja ♪
  17.      panélen  -lna -o prid. (ẹ̑) les., navadno v zvezi panelna plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem: proizvodnja panelnih plošč; panelne in iverne plošče ● publ. panelna diskusija, razprava diskusija, razprava o določenem vprašanju, problemu ◊ grad. panelna gradnja gradnja, pri kateri so nosilni zidovi iz montažnih ploščatih elementov ♪
  18.      páničarstvo  -a s (á) nav. ekspr. lastnosti, ravnanje paničarjev: obsoditi paničarstvo / prijel se ga je pečat paničarstva ♪
  19.      pánikar  -ja m (á) knjiž. paničar: iz naših vrst moramo odstraniti vse omahljivce in panikarje / po naravi ni bil panikar, tokrat pa se je zelo prestrašil ♪
  20.      panóptikum  tudi panóptik -a m (ọ́) 1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času 2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama 3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom ♪
  21.      papagájski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri papagaju: papagajski kljun / slabš. papagajsko govorjenje, ponavljanje papagájsko prisl.: papagajsko se vesti ♪
  22.      papatáči  -ja m (ȃ) 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije ♪
  23.      pápiga  stil. papíga -e ž (ȃ; í) pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove: krmiti papige ♦ zool. amazonska papiga; siva papiga; papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus ♪
  24.      papír  -ja m (ȋ) 1. tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje: mečkati, rezati, trgati papir; pisati, risati na papir; zaviti v papir; otrok čečka po papirju; barvan, bel papir; porumenel papir; zbirati star papir; različna debelina papirja; lesk papirja; pola papirja; hrapava površina papirja; bled kot papir / industrija papirja; različne stopnje predelave papirja / cigaretni papir zelo tanek papir, navadno iz vlaken konoplje, ki rad tli; filtrirni papir; fotografski papir prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; indigo papir za kopiranje, prevlečen z modro barvo; karbon papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo; kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; pisarniški papir za pisanje v obliki listov; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir; papir za pivnike // list iz takega izdelka: vzel je papir in svinčnik ter začel pisati; črno obrobljen papir / format papirja / papirji na mizi so pospravljeni 2. mn., pog. zapis, zapisek, navadno pomembnejši: urejevati papirje; orumeneli, stari papirji; pomembni papirji so izginili; zavitek papirjev; odnesel je aktovko s papirji / državni papirji; tehnični papirji 3. nav. mn., pog. listina z uradno veljavnostjo; dokument: papirje ima v redu; vse svoje papirje je izgubil; pokazati je moral papirje 4. ekspr., v povedni rabi kar je brez vrednosti, neuresničljivo: take besede so papir; vse, kar si rekel, je papir / denar je postal papir ● ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; ekspr. brez papirja ni pravice brez veljavnih, potrjenih dokumentov; ekspr. vreči kaj na papir hitro, mimogrede zapisati; ekspr. odbor obstaja samo na papirju njegova dejavnost se ne čuti; ekspr. sklepi so ostali le na papirju niso bili uresničeni ◊ elektr. kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; fot. kromov papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid; kem. lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; muz. notni papir; papir. biblijski papir; brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine; časopisni papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov; havana papir zelo tanek papir, ki težje prepušča maščobo; japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; kartografski papir trden, zelo glajen brezlesni papir; konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino; lesovinski papir slabši papir z lesovino; milimetrski papir; plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; staniol papir; svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; šport. papir kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg; teh. kalibrirati papir; logaritemski papir z logaritemsko mrežo; pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov; stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla za brušenje, glajenje lesa; tisk. makulaturni papir odpadni papir iz tiskarne ♪
  25.      papírnica  -e ž (ȋ) 1. trgovina s papirjem in papirnimi izdelki: zvezke je kupil v najbližji papirnici; knjigarna in papirnica 2. tovarna papirja: povečati proizvodnjo v papirnici ♪

   3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA