Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rje (351-375) 
- trnkárjenje -a s (á) glagolnik od trnkariti: dobiti dovoljenje za trnkarjenje ♪
- tujkárjenje -a s (á) ekspr., redko uporabljanje tujih besed, tujk: odvečno tujkarjenje ♪
- tvórjenje -a s (ọ̄) glagolnik od tvoriti: tvorjenje glasov / tvorjenje zaščitne plasti / tvorjenje besed ♪
- tvórjenka -e ž (ọ̄) lingv. tvorjena beseda: deli tvorjenke; mladost, starocerkvenoslovanski in druge tvorjenke ♪
- udarjenína -e ž (í) med. udarnina: udarjenine in zmečkanine ♪
- udárjenost -i ž (ȃ) stanje udarjenega: pripovedoval jim je o svojem strahu in udarjenosti / pog., ekspr. udarjenost na ženske se mu je maščevala ♪
- uistosmérjenost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega: nazorska uistosmerjenost ♪
- umérjenost -i ž (ẹ̑) lastnost umerjenega: natančna umerjenost instrumenta / knjiž. čustvena umerjenost obvladanost, zadržanost / knjiž. umerjenost v razsojanju zmernost ♪
- umírjenje -a s (ȋ) glagolnik od umiriti: umirjenje nihala / umirjenje vode v strugi / čustveno umirjenje ♪
- umírjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost umirjenega: presenetil jih je s svojo umirjenostjo / umirjenost skladbe / umirjenost barv, kretenj / v njenih očeh je bila milina in umirjenost ♪
- umirjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za umirjanje: umirjevalni kolut / umirjevalne besede pomirjevalne ♪
- umirjeváti -újem nedov. (á ȗ) umirjati: umirjevati čoln / voda se počasi umirjuje / mednarodni položaj se umirjuje ♪
- umorjênec -nca m (é) kdor je umorjen: pokopati umorjenca ♪
- umorjênka -e ž (é) ženska oblika od umorjenec: najti umorjenko ♪
- uokvírjenje -a s (ȋ) glagolnik od uokviriti: uokvirjenje slike ♪
- úrjenje -a s (ū) glagolnik od uriti: urjenje telovadcev, vojakov / urjenje branja, skakanja / telesno, vojaško urjenje / urjenje psov / urjenje spomina ♪
- usírjenje -a s (ȋ) glagolnik od usiriti: snov za usirjenje mleka ♪
- usmérjenje -a s (ẹ̑) usmeritev: usmerjenje nadaljnjega dela ♪
- usmérjenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost usmerjenega: usmerjenost zračnega toka / usmerjenost žarometov na stolp / izvozna, tržna usmerjenost gospodarstva / prometna usmerjenost k središču; usmerjenost na zunanje tržišče / pesnikova duhovna usmerjenost; programska, vsebinska usmerjenost revije / po svoji življenjski usmerjenosti je optimist ♪
- usmerjeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora ♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah 2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti; ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike 3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec; usmerjevalec niti pri šivalnem stroju ♪
- usmerjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo usmerjeválno prisl.: usmerjevalno vplivati ♪
- usmerjeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki kaj usmerja: prometna usmerjevalka / bila je ocenjevalka in usmerjevalka gledališkega dogajanja / stranka je glavna usmerjevalka notranje politike 2. kar kaj usmerja: misel je usmerjevalka jezika 3. elektr. elektronka za usmerjanje izmeničnega toka: zamenjati usmerjevalko / vakuumska usmerjevalka ♪
- usmerjeválnik -a m (ȃ) ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih: paketni usmerjevalnik ♪
- usmerjevánje -a s (ȃ) usmerjanje: usmerjevanje gospodarske politike / poklicno usmerjevanje ♪
- usmerjeváti -újem nedov. (á ȗ) usmerjati: usmerjevati promet / usmerjevati razpravo usmerjeván -a -o: usmerjevano gospodarstvo ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451 
