Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (301-325)



  1.      sámopotrjevánje  -a s (-) publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja
  2.      samotárjenje  -a s (á) glagolnik od samotariti: samotarjenje in obujanje spominov / vdal se je v samotarjenje
  3.      sámoutrjevánje  -a s (-) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje
  4.      sámouvérjenost  -i ž (-ẹ̑) publ. dejstvo, da je kdo prepričan, da misli, ravna prav: samouverjenost in samozadovoljstvo
  5.      sanjárjenje  -a s (á) glagolnik od sanjariti: ropot ga je zdramil iz prijetnega sanjarjenja; ekspr. predajati se sanjarjenju / romantično sanjarjenje o lepoti, ljubezni
  6.      rjenje  -a s () glagolnik od siriti: sirjenje mleka
  7.      sitnárjenje  -a s (á) glagolnik od sitnariti: težko prenašati sitnarjenje / na sinovo sitnarjenje je končno kupil kolo
  8.      skopárjenje  -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
  9.      skórjevec  -vca m (ọ̄) bot. skorjasti lišaj različnih barv, Rhizocarpon: modri, zemljevidni skorjevec
  10.      skórjevka  -e ž (ọ̄) knjiž. gozdarska koča, narejena zlasti iz smrekovega lubja: vedriti v skorjevki
  11.      skvárjenost  -i ž () pokvarjenost: skvarjenost okolja / moralna skvarjenost
  12.      slepárjenje  -a s (á) glagolnik od slepariti: sleparjenje kupcev / s sleparjenjem je pridobil veliko denarja
  13.      smolárjenje  -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre
  14.      somérje  -a s (ẹ̑) knjiž. somernost: somerje telesa / somerje je bilo s tem malo porušeno ● knjiž. slišnost zvoka je v somerju z oddaljenostjo v sorazmerju
  15.      sorazmérje  -a s (ẹ̑) 1. pravo razmerje delov česa: če bi še kaj dodali, bi bilo sorazmerje članka porušeno; klasično sorazmerje njenega obraza; sorazmerje človeškega telesa / poslopje ga je presenetilo s svojimi sorazmerji 2. ustrezna mera, količina glede na dejstvo, s katerim se primerja: doseči sorazmerje med opravljenim delom in plačilom; sorazmerje med izvozom in uvozom / sorazmerja v delitvi dohodkov razmerja / stroški niso v sorazmerju z izdatki / povečati pokojnine v sorazmerju s stopnjo inflacije v skladumat. sorazmerje enakost dveh razmerij; obratno sorazmerje pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju, kot druga odvisna količina narašča; premo sorazmerje pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju
  16.      splavárjenje  -a s (á) glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi
  17.      spletkárjenje  -a s (á) glagolnik od spletkariti: postal je žrtev spletkarjenja; spletkarjenje in opravljanje / politično spletkarjenje
  18.      spokorjênec  -nca m (é) rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci
  19.      spokorjênje  -a s (é) glagolnik od spokoriti se: spokorjenje grešnika
  20.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  21.      sredogórje  -a s (ọ̑) geogr. nižji, navadno še gozdnat gorski svet: značilnosti sredogorja
  22.      Stáufferjev  -a -o [štaufer-] prid. (ā) strojn., v zvezi Staufferjeva mazalka mazalka, ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo
  23.      steljárjenje  -a s (á) glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom
  24.      stražárjenje  -a s (á) glagolnik od stražariti: nenehno stražarjenje ga je zelo izčrpalo
  25.      strjenína  -e ž (í) 1. kar se strdi: strjenina barve 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA