Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (2.676-2.700)


  1.      léktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo; založba je razpisala lektorsko mesto ♦ gled. lektorska vaja ♪
  2.      lemenátar  -ja m (ȃ) pog. bogoslovec, semeniščnik: skupina lemenatarjev ♪
  3.      lémpa  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo // lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet 2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač) ♪
  4.      lenír  -ja m (í) 1. zastar. ravnilo: svinčnik in lenir 2. nekdaj orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov: z lenirjem je odšel k narasli Soči ♪
  5.      lenôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe ∙ ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake // stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe 2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena ♪
  6.      lénta  -e ž (ẹ̑) širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami ♪
  7.      lenúhar  -ja m (ȗ) slabš. len človek: tu ne potrebujemo lenuharjev / kot psovka zgani se, lenuhar ♪
  8.      lenúštvo  -a s (ȗ) redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo ♪
  9.      lepák  -a m (á) večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru; plakat: nalepiti, pribiti lepak; trgati lepake z zidu / gledališki, reklamni lepak; lepak za koncert / kričeči lepaki vabijo v cirkus; brati lepak ♪
  10.      lepíti  in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte; lepiti na podlogo // z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati / lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje; pren. lepiti življenje iz drobcev 2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi; izsušeno lepilo ne lepi več lepíti se in lépiti se, tudi lépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se lepi na podplate; kri curlja iz rane in se lepi na kožo; potni lasje se lepijo na čelo; snežinke se lepijo na steklo; testo se lepi na prste; knjiž., redko na obrazu mu je lepil prah / ekspr. steza se lepi ob gladki steni // zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje, prsti se mu lepijo 2. ekspr. kazati veliko čustveno navezanost na koga: dekleta se kar lepijo nanj 3. knjiž. odlepljati se: tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice; kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine ● ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. od spanca se mu lepijo oči zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo; knjiž., ekspr. njene oči se lepijo na stvareh v izložbah nepremično, poželjivo jih gleda; slabš. ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete biti v njihovi družbi lépljen -a -o: odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena ♦ les. lepljeni les les, zlepljen iz več plasti; obrt. lepljena obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem; šport. lepljene smuči smuči, zlepljene iz več plasti; tekst. lepljene preproge preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v tkanino in prilepljene ♪
  11.      lepobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje ♪
  12.      lepobesédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost ♪
  13.      leporéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: leporečni frazerji / leporečno govorjenje ♪
  14.      leporéčje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov 2. dober, izbrušen stil: veliki mojster leporečja ♪
  15.      leporéčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov ♪
  16.      lepôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c) duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto 2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja 3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti ● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa ♪
  17.      lepotíčiti  -im nedov. (í ȋ) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami ♪
  18.      lepoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje ♪
  19.      lés  -á stil. -a m (ẹ̑) 1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve 2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo 3. redko gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje 4. nav.mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike ● žarg., um. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica ◊ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze ♪
  20.      lésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja ♪
  21.      lésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les m: a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu c) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina ◊ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza ♪
  22.      lesketáti se  -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh // odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki 2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna 3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa ● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa lesketajóč se -a -e: luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka ♪
  23.      léstev  -tve tudi léstva -e ž (ẹ̄) priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje: prisloniti lestev na zid; iti, plezati po lestvi; kovinska lestev; stopiti na prvi klin lestve / dvokraka, enokraka lestev; gasilske lestve; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln; požarna lestev pritrjena na zidu za zasilno reševanje; vrvna lestev; pren., ekspr. vzpenjati se po družbeni lestvi ∙ ekspr. držati komu lestev pomagati mu, da kaj (slabega) opravi // tej podobna priprava na strani voza: pritrditi lestve na ročice; stopal je ob vozu in se držal za lestev ♪
  24.      léstvenica  -e ž (ẹ̑) 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik: ena lestvenica se je zlomila; uporabiti smreko za lestvenico 2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec; lestvenice so polne snopov ♪
  25.      léstvenik  -a m (ẹ̑) 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom 2. knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: potegniti lestvenik izpod kozolca; drdrajoči lestveniki ♪

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA