Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rje (2.176-2.200)
- karávla -e ž (ȃ) manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla ♪
- karbonár -ja m (á) zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje ♪
- karbonárstvo -a s (ȃ) zgod., v Italiji dejavnost karbonarjev: obtožili so ga karbonarstva; organizatorji karbonarstva ♪
- kardinál -a m (ȃ) 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal ◊ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae ♪
- káries -a m (ȃ) med. kostna, zobna gniloba: preprečevanje kariesa; širjenje kariesa / kostni, zobni karies ♪
- karikatúra -e ž (ȗ) risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka: duhovita karikatura; karikatura znane osebnosti / risati karikature / ekspr. pri pisanju je zašel v karikaturo karikiranje // ekspr., navadno s prilastkom izmaličena, popačena podoba česa: to je le karikatura njegovih nazorov; karikatura resnice / pooseb. v romanu nastopajo bedne karikature ♪
- kárta 1 -e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov 3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni
progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta 4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta 5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama 6. redko izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta ● žarg. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodaste; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo ◊ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta;
meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron ♪
- kasár -ja m (ȃ) navt. dvignjeni del zadnjega dela krme s prostori za oficirje: stati na kasarju ♪
- kasírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pog. sprejeti denar za prodano blago: kasiral bo glavni natakar / ves dan kasira in šteje denar // dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: dimnikar je prišel samo kasirat / kasirati (za) vodarino, stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so kasirali milijon dinarjev / ves dobiček je sam kasiral 2. star. razveljaviti, odpraviti: kasirati odločbo, ukrep kasíran -a -o: ves kasirani denar je zapravil ♪
- kaskadêr -ja m (ȇ) film. kdor je izurjen za izvajanje zahtevnih telesnih spretnosti in nadomešča igralca v nevarnih prizorih: dubler in kaskader / filmski kaskader ♪
- kástrum -ra in -a m (ȃ) arheol. utrjena rimska vojaška postojanka: oblegati kastrum ♪
- káša -e ž (á) 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku / nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom / prosena kaša // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno 2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; redko krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir 3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo
kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj / ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo ● star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema ◊ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno ♪
- kášelj -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom ♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
- kašêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s kaširanjem: gledališče išče kašerje in mizarje ♪
- kašírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina ♪
- kášta -e ž (ȃ) 1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte 2. redko skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte 3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec) ◊ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov ♪
- kaštél -a m (ẹ̑) navt. dvignjeni del prednjega dela premca s prostori za mornarje ali ladijske vrvi: streljati iz kaštela; biti na kaštelu, v kaštelu ♪
- katalítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na katalizo: katalitična funkcija encimov; imeti katalitične lastnosti ♦ teh. katalitična peč plinska peč za ogrevanje s platinskim katalizatorjem ♪
- katalítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na katalizatorje ali katalizo: katalitska reakcija / katalitski filter ♪
- katalizátor -ja m (ȃ) 1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator; pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida 2. publ. pobudnik, usmerjevalec: omenjena ideja je bila katalizator, ob katerem so se združile različne skupine; čustveni katalizator / po revoluciji je bil delavski razred katalizator nove družbe ♪
- katalóg -a m (ọ̑) 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo // s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati ◊ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih
vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju ♪
- katapúlt -a m (ȗ) 1. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje zlasti kopij: metati s katapulti; katapulti in baliste 2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult // priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte ♪
- katástrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kataster: katastrski podatki; katastrska meja / katastrska imena zemljišč / katastrsko merjenje / katastrski urad urad, ki vodi (zemljiški) kataster po katastrskih občinah in obračunava katastrski dohodek; katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja ◊ fin. katastrski dohodek; katastrski donos; geod. katastrski načrt ali katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta ♪
- kategoríja -e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove
kategorije ● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustev ◊ avt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in
osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija ♪
- katekízem -zma m (ȋ) rel. knjiga z osnovami krščanskega nauka, navadno v obliki vprašanj in odgovorov: izdati katekizem / znati katekizem na pamet / katoliški katekizem / ekspr. knjiga je katekizem pametnega gospodarjenja ♪
2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276