Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rje (176-200)

176.      novotárjenje  -a s (á) glagolnik od novotariti: delo je brez problematičnega novotarjenja ♪
177.      obdárjenost  tudi obdarjênost -i ž (ȃ; é) knjiž. stanje obdarjenega: naravna obdarjenost različnih področij / redko glasbena obdarjenost nadarjenost ♪
178.      oblikotvórje  -a s (ọ̑) lingv. nauk o tvorjenju stopenj pri pridevniku in prislovu, glagolskih oblik ♪
179.      obmórje  -a s (ọ̑) knjiž. pas zemlje ob morju; obala: peščeno obmorje ♪
180.      obzórje  -a s (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja: na hribu se jim je odkrilo širše obzorje; daljno, širno obzorje / morsko obzorje; pren., publ. elektroniki se odpirajo nova obzorja // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce prihaja izza obzorja; na obzorju se je pokazala ladja; izginiti za obzorjem; pren. nova umetniška smer je že na obzorju 2. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: bogatiti, širiti si obzorje z branjem; njegovo duhovno obzorje je preozko, da bi dojel ta problem; glasbeno, kulturno, literarno obzorje; omejeno strokovno obzorje 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: novi jaški bodo povezovali rove različnih obzorij; spodnje, zgornje obzorje ● šalj. ko so najbolj razgrajali, se je na obzorju prikazal miličnik nepričakovano prišel; ekspr. njegov klic se je razlegal od obzorja do obzorja vsepovsod ♪
181.      odmérjenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. premišljenost, umerjenost: v vsaki besedi, v vsaki kretnji se je čutila stroga odmerjenost ♪
182.      odvétrje  -a s (ẹ̑) kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: v odvetrje je naneslo sneg; odvetrje in privetrje ♪
183.      oglárjenje  -a s (á) glagolnik od oglariti¹: oglarjenje in drvarjenje ♪
184.      ogovorjênec  -nca m (é) kdor je ogovorjen: ogovorjenec ga ni takoj razumel ♪
185.      okupátorjev  -a -o (ȃ) pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje ♪
186.      okvárjenec  -nca m (ȃ) med. kdor ima okvaro: telesni okvarjenec ♪
187.      okvírje  -a s (ȋ) več okvirov, okviri: prebarvati okensko okvirje ♪
188.      oparjenína  -e ž (í) med. oparina: oparjenine in opekline ♪
189.      opehárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili ♪
190.      opehárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti ♪
191.      opérjenec  -nca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci ♪
192.      opérjenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. dejstvo, da je telo poraslo s perjem: operjenost mladičev / slaba operjenost pri nekaterih papigah ♪
193.      opórje  -a s (ọ̑) skupina ali sistem opornikov: oporje v rudniku ♪
194.      oslepárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: sleparji in osleparjenci ♪
195.      ovinkárjenje  -a s (á) glagolnik od ovinkariti: pogovarjati se odkrito, brez kakršnegakoli ovinkarjenja ♪
196.      pánterjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na panterje: panterjeva koža ◊ bot. panterjeva mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina ♪
197.      papírjevec  -vca m (ȋ) bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: veliki papirjevci ♪
198.      papirjevína  -e ž (í) papir. gosta mešanica celuloznih vlaken, vode in kemikalij za izdelovanje papirja: pripraviti papirjevino / maska iz papirjevine ♪
199.      párjenje  -a s (á) glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa ♪
200.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276